Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tat (26-50)

26.      agitátorstvo  -a s (ȃ) dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva ♪
27.      amílacetát  -a m (ȋ-ȃ) kem. ester amilalkohola in ocetne kisline: amilacetat topi nitrocelulozo ♪
28.      anastátičen  -čna -o prid. (á) tisk., nekdaj nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja: anastatični ponatis ♪
29.      apostát  -a m (ȃ) rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat ♪
30.      astát  -a m (ȃ) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At ♪
31.      astátičen  -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti ♪
32.      atentát  -a m (ȃ) morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo ♪
33.      atentátor  -ja m (ȃ) kdor naredi atentat: atentator je izginil; neznan atentator ♪
34.      atentátorka  -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili ♪
35.      atestát  -a m (ȃ) zastar. spričevalo, potrdilo: kljub dobremu atestatu ni dobil službe ♪
36.      avgmentatív  -a m (ȋ) lingv. beseda, ki izraža povečanje ♪
37.      avskultatóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na avskultacijo: avskultatorična preiskava srca / avskultatorični izvid ♪
38.      avtoritatíven  -vna -o prid., avtoritatívnejši (ȋ) nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi ♪
39.      avtoritatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede ♪
40.      bájtati  -am nedov. (ȃ) zastar. med gradnjo pažiti, podpirati z lesom ♪
41.      barantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke ♪
42.      baratáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. kupčevati, prekupčevati: baratati z lesom ♪
43.      batáta  -e ž (ȃ) bot. tropska rastlina z velikimi sladkimi gomolji, Ipomoea batatas ♪
44.      beketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa; lačne ovce beketajo v staji ♪
45.      betatrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron ♪
46.      blebetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: povej, pa ne blebetaj toliko / blebetati neumnosti; blebeta, kar mu pride na misel 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete blebeta; blebetati nerazumljive besede ♪
47.      bleketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati ♪
48.      blesketáti se  -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih; kako se vse blesketa; plitve lužice se blesketajo kot srebro blesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje ♪
49.      blisketáti se  -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu; morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti ♪
50.      bobotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226