Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tat (201-225)
- iztúhtati -am tudi stúhtati -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: iztuhtati načrt; dolgo je premišljeval, nazadnje pa je le iztuhtal, kako bo stvar uredil; kaj si spet iztuhtal ● pog. nikdar nisem mogel iztuhtati, kaj dela dognati, ugotoviti ♪
- izvŕtati -am tudi zvŕtati -am dov. (r̄) 1. narediti luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: izvrtati desko / izvrtati zob // z vrtanjem narediti, izoblikovati: izvrtati en centimeter globoke izvrtine; izvrtati luknjo v les / izvrtati predor skozi led / črv je izvrtal rov 2. z vrtanjem spraviti iz česa: izvrtati kovice iz jeklenih konstrukcij 3. ekspr. z vztrajnim prizadevanjem priti do česa: končno se mu je le posrečilo izvrtati denar; izvrtati gradbeno dovoljenje / zate bomo že izvrtali kako primerno službo // z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem izvedeti: izvrtali so iz mene reči, ki jih nikakor nisem želel povedati; izvrtaj, kaj se je zgodilo s sinom
izvŕtan tudi zvŕtan -a -o: stebri so od polžev ogrizeni in izvrtani; izvrtana luknja ♪
- kantáta -e ž (ȃ) muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev ♪
- kantáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kantato: skladba je bolj operna kot kantatna / kantatni slog ♪
- karitatíven -vna -o prid. (ȋ) v krščanskem okolju dobrodelen: karitativne ustanove / prireditev v karitativne namene ♪
- kártati -am tudi kartáti -ám nedov. (ȃ; á ȃ) igrati igro s kartami: kartati s prijatelji ♪
- katatoníja -e ž (ȋ) med. skupek psihomotornih bolezenskih znamenj: pojav katatonije pri shizofreniji ♪
- keketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom kek: lisice keketajo ♪
- kítati -am nedov. (ȋ) izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu // zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe ♪
- kléntati -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim ♪
- klepetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu ♪
- klevetáti -ám nedov. (á ȃ) nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati: sovražniki nas klevetajo / rada kleveta klevetán -a -o: klevetani sosed ♪
- klofutáti -ám nedov. (á ȃ) dajati (komu) klofute: klofutal ga je po glavi; besno so se klofutali ♪
- klokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota // dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice klokotáje: klokotaje teči klokotajóč -a -e: smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec ♪
- klopotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ∙ star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej 2. slabš., redko govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti klopotáje: hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami ♪
- kokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. oglašati se z glasom ko: kokoši so glasno kokotale 2. slabš. govoriti, navadno nerazumljivo, hitro: ves čas je kokotala ♪
- komatáti -ám nedov. (á ȃ) dajati komat na žival, navadno na konja: težko je komatal / ekspr. fant je komatal konje napregal ♪
- komentátor -ja m (ȃ) 1. kdor piše, sestavlja komentarje; razlagalec, pojasnjevalec: komentator Platonovih del; kritiki in komentatorji pesnitve / avtor in komentator glasbene oddaje 2. kdor obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalec, novinar: oddajo vodita znana komentatorja / politiki in komentatorji ugotavljajo velik uspeh konference / športni, zunanjepolitični komentator / kabine za radijske in televizijske komentatorje ♪
- komentátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od komentator: komentatorka klasikov / radijska komentatorka ♪
- komitát -a m (ȃ) v ogrski monarhiji najvišja upravna enota, županija: zastopniki komitatov ♪
- komutatíven -vna -o prid. (ȋ) mat. zamenljiv: komutativne količine / komutativni zakon pravilo, da vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev ♪
- komutatívnost -i ž (ȋ) mat. zamenljivost: komutativnost faktorjev pri množenju / zakon komutativnosti ♪
- komutátor -ja m (ȃ) elektr. priprava iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke: iskrenje na komutatorju ♪
- komutátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na komutator: komutatorsko navitje / komutatorski motor elektromotor, pri katerem teče električni tok v rotor po komutatorju ♪
- konotatíven -vna -o prid. (ȋ) lingv., navadno v zvezi konotativni pomen pomen besede, izraza, ki je zlasti čustveno, osebnostno obarvan ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301