Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tat (163-187)



  1.      homotáti  -ám nedov.) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi
  2.      hrestáti  -ám in hréstati -am nedov.; ẹ̄ ẹ̑) dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki
  3.      hropotáti  -ám nedov.) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal
  4.      hŕstati  -am nedov. () dajati kratke, rezke glasove: bal se je prestopiti, da suhljad ne bi hrstala / pesek hrsta pod škornji / konja sta hrstala iz jasli hrstajoč jedla hrstajóč -a -e: vranec je hrstajoč jedel seno; hrstajoč sneg
  5.      hrústati  -am nedov. (ú) 1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi: hrustati kekse, lešnike; pes hrusta kosti; konji hrustajo oves, seno // ekspr. jesti (kaj tršega): hrustal je pečeno piško, da ga je bilo veselje gledati; hrustati pogačo 2. dajati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: žemlja je sveža, da hrusta / zapečena skorja hrusta med zobmi 3. dajati hrustanju podobne glasove: led na lužicah je hrustal, ko je stopal po njem / zmrzli sneg hrusta pod kopiti; brezoseb. pod nogami je hrustalo hrustajóč -a -e: hrustajoč glas; hrustajoča skorja svežega kruha
  6.      íhtati  -am nedov. () nar. zahodno hlipati: še vedno je stal v kotu in ihtal
  7.      imitatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na imitacijo: imitativni izdelki / njegovo sprejemanje znanja ni samo imitativno, pač pa tudi ustvarjalno / imitativna umetnost
  8.      imitátor  -ja m () 1. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemovalec, ponarejevalec: imitator znanih umetnin 2. knjiž. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemovalec, oponašalec: imitator svojega vzornika / imitator živalskih glasov / slabš. epigoni in literarni imitatorji
  9.      imitátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na imitatorje: opravljati imitatorsko delo / imitatorske sposobnosti / razlika med imitatorsko in originalno poezijo
  10.      implantát  -a m () med. kar se implantira: izdelati implantat
  11.      instrumentátor  tudi inštrumentátor -ja m () muz. kdor instrumentira: harmonizatorji in instrumentatorji
  12.      interpretatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na interpretacijo: interpretativna pomanjkljivost / interpretativna zmogljivost igralcev
  13.      interpretátor  -ja m () interpret: interpretator razvoja francoske revolucije / interpretator zabavnih melodij / interpretator radijskih besedil bralec
  14.      interpretátorka  -e ž () interpretka: interpretatorka klasične, zabavne glasbe
  15.      intestáten  -tna -o prid. () jur. ki deduje po zakonu, če umrli ni napravil oporoke, zakonit: intestatni dedič / intestatno dedovanje
  16.      izbarantáti  -ám tudi zbarantáti -ám dov.) pog. s pogajanjem priti do česa: barantal je za vola in izbarantal; izbarantati par čevljev / ekspr. izbarantati posestvo za nizko ceno kupiti; prim. zbarantati
  17.      izblebetáti  -ám in -éčem tudi zblebetáti -ám in -éčem dov., ẹ́) slabš. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izblebeta; izblebetal je, odkod so dobili orožje; izblebetal se je svojemu tovarišu / v opravičilo je izblebetal nekaj besed rekel, povedal
  18.      izčeljustáti  -ám tudi sčeljustáti -ám dov.) slabš. reči, povedati: večkrat izčeljusta kako grobo
  19.      izčŕtati  -am tudi sčŕtati -am dov.) 1. narediti (ravne) črte z določenim namenom: izčrtati zvezek ♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki 2. s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: učitelj je izčrtal nepotrebne stavke // knjiž. opustiti, izločiti: pisatelj je v drugi izdaji izčrtal uvod izčŕtan tudi sčŕtan -a -o: izčrtan papir; izčrtane besede; izčrtano besedilo
  20.      izgóltati  -am [t] dov. (ọ́) ekspr. nerazločno, težko izgovoriti: pridušeno je izgoltal nekaj besed / ves sem zbit, je izgoltal rekel, povedal
  21.      izhomotáti se  -ám se dov.) ekspr., redko izmotati se: izhomotati se iz odej
  22.      izklepetáti  -ám in -éčem in sklepetáti -ám in -éčem dov., ẹ́) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati izklepetáti se in sklepetáti se povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti, naj se malo izklepeta
  23.      izkomatáti se  -ám se dov.) ekspr. izmotati se: izkomatati se iz odej
  24.      izkrohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) ekspr. prenehati se krohotati: počakal je, da so se izkrohotali, potem je nadaljeval pripovedovanje
  25.      izlétati  -am nedov. (ẹ̑) zastar. hoditi na izlete: sem so izletali meščani ob nedeljah

   38 63 88 113 138 163 188 213 238 263  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA