Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tat (1.363-1.387)


  1.      lútka  -e ž (ȗ) 1. majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger: gledališče je dobilo nove lutke; igrati z lutkami; hodi, premika se kot lesena lutka / gledališče ročnih lutk / pog. gledati lutke lutkovno predstavo // slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: on je v tej igri samo lutka; okupatorjeve lutke; vlada lutk 2. figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti: lutka v izložbi, trgovini / moška, ženska lutka / demonstranti so zažgali lutko / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti 3. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: šivala je oblekico za svojo lutko; igrati se z lutko; lutka iz celuloida, gumija / kupiti lutko v narodni noši / obraz kot lutka lep, okrogel, toda brezizrazen; pren., ekspr. dekle je njegova lutka, igračka za kratek čas ● slabš. biti lutka v diktatorjevih rokah ravnati, delati po njegovih zahtevah; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači ◊ nav. mn., geol. lutka različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici; gled. animirati lutko; filmska lutka ki nastopa v lutkovnih filmih; ročna lutka ki se natakne na prste roke; senčna lutka od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; viseča lutka ali lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil ♪
  2.      lútkar  -ja m (ȗ) 1. gled. oseba, ki lutko premika in govori zanjo: ta lutkar je odličen animator in recitator; spreten lutkar 2. kdor se ukvarja z lutkovnim gledališčem: posvetovanje lutkarjev // izdelovalec lutk ♪
  3.      madrigálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na madrigal: madrigalna kantata / madrigalna oblika pesmi ♪
  4.      mágičen  -čna -o prid. (á) 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke ● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata ◊ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem, oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost ♪
  5.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  6.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
  7.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪
  8.      máhoma  prisl. (ȃ) knjiž. v trenutku, v hipu: mahoma obstati, zasloveti / žalostna in vesela preteklost, vse je mahoma vstalo pred očmi ♪
  9.      majestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir ♦ lingv. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov majestétično prisl.: majestetično hoditi, stati ♪
  10.      májhen  -hna -o prid., mánjši (ȃ) 1. ki dosega nizko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo 2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike // slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si ● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; kot vljudnostna fraza imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi ◊ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič májhno prisl., nar. malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor májhni -a -o sam., nar. mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; prim. mali prid., mali m, mala, malo, manj, manjši ♪
  11.      majorát  -a m (ȃ) jur., nekdaj pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih: po majoratu mu je pripadlo vse imetje // tako posestvo: postati dedič turjaškega majorata ♪
  12.      maksimálen  -lna -o prid. (ȃ) največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč, ant. minimalen: maksimalen in minimalen program društva; doseči maksimalne rezultate; maksimalna doza zdravila; maksimalna hitrost vozila; maksimalna obremenitev mostu // ekspr. zelo velik, visok: premagovati maksimalne napore ◊ avt. maksimalna moč dinama moč, ki jo dinamo lahko trajno oddaja, ne da bi se segrel nad dopustno temperaturo; meteor. maksimalni termometer termometer, ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času maksimálno prisl.: maksimalno izkoristiti stroj ♪
  13.      maksimalízem  -zma m (ȋ) knjiž. zagovarjanje, zastopanje največjih zahtev pri kakem delovanju, prizadevanju: večini v stranki očitati maksimalizem ♪
  14.      malénkosten  -tna -o prid. (ẹ́) nav. ekspr. zelo majhen: stroški so malenkostni; imeti malenkostno prednost // ki pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: to je malenkosten človek; ne bodi malenkosten / očitati komu malenkostne motive malénkostno prisl.: načrt bo treba malenkostno popraviti; malenkostno zamerljiv ♪
  15.      málha  -e [u̯h] ž (ȃ) 1. nekdaj preprosta popotna torba za čez ramo: oprtati si malho; iz malhe je molela steklenica; spraviti kaj v malho; imeti kaj v malhi; berač z malho ∙ ekspr. le izprazni, iztresi svojo malho povej vse, kar želiš povedati; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on; ekspr. če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu bo popolnoma obubožal; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje 2. ekspr. velik žep, zlasti notranji, pri moškem suknjiču ali plašču: denarnico nosi v malhi ♪
  16.      malodóbrn  -a -o prid. (ọ̄) zastar. ničvreden, malovreden: malodobrn človek; v tatvino ga je zapeljala njegova malodobrna družba / tako dokazovanje je malodobrno ♪
  17.      malodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem malodúšno prisl.: malodušno govoriti malodúšni -a -o sam.: govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega ♪
  18.      malomeščánstvo  -a s (ȃ) 1. soc. lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija: obrtniško malomeščanstvo; slovensko malomeščanstvo; malomeščanstvo in delavstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti malomeščanov: ne more se otresti svojega malomeščanstva / očitati komu malomeščanstvo ♪
  19.      malosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) star. malodušen, neodločen: biti, postati malosrčen; strah ga je naredil malosrčnega / imeti malosrčen značaj ♪
  20.      mámon  -a m (ȃ) knjiž., ekspr. bogastvo, denar: mamona ima dovolj ∙ ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; okužiti se z mamonom postati pohlepen po bogastvu, denarju ♪
  21.      manevríranje  -a s (ȋ) glagolnik od manevrirati: spretno manevriranje partizanskih enot na tem področju; teren za manevriranje / odlično pilotovo manevriranje; predpisi o manevriranju ladij / manevriranje z vesli / po dolgem manevriranju in taktiziranju pristati na kaj; diplomatsko manevriranje ♪
  22.      mánjkati  -am nedov. (ȃ) 1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi // ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja 2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak // brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel 3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja; kruha jim ne manjka; prostora mu manjka / manjka mu moči 4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja; vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen ● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset let mánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku izraža obstajanje česa v veliki količini: manjka se ali ne manjka se deklet, fantov; manjka se dela; minulo leto se nadlog ni manjkalo manjkajóč -a -e: kupiti manjkajoče dele za stroj; manjkajoči znesek; manjkajoča delovna sila ♪
  23.      mánjši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad spodnjo mejo: manjše države; manjša morska riba / nastala je manjša škoda / usode manjših narodov / nekaj manjših popravkov; napraviti manjši poizkus; vnel se je manjši prepir / ima še manjše otroke / na tej cesti je nekaj manjših klancev ● ekspr. stroj je razdrl do najmanjših delcev popolnoma, čisto; ekspr., z nikalnico niti najmanjšega dvoma ni, da je tako prav gotovo, res je tako; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih; ekspr. svet je vedno manjši z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; ekspr. najmanjša sled ni smela ostati za njim nobena; bil je za glavo manjši od brata za višino glave manj visok ◊ mat. najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; rel. manjši bratje frančiškani; sam.: prireditev za naše najmanjše; prim. majhen ♪
  24.      manjšína  -e ž (í) 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina ∙ biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan 2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine ♪
  25.      maršál  -a m (ȃ) 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanja ◊ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj ♪

   1.238 1.263 1.288 1.313 1.338 1.363 1.388 1.413 1.438 1.463  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA