Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tat (113-137)



  1.      dotéhtati  -am dov. (ẹ̑) končati tehtanje: prodajalka je dotehtala; pren. nisem še dotehtal njene cene
  2.      dovŕtati  -am dov. () z vrtanjem priti do česa: dovrtal je do nasprotne strani; pren. dovrtala je do njegove skrivnosti, v njegovo notranjost
  3.      drgetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom
  4.      eksperimentátor  -ja m () kdor eksperimentira: eksperimentator ni poskusna oseba; dognanja eksperimentatorjev / iznajdljiv, spreten eksperimentator; režiser eksperimentator
  5.      eksploatátor  -ja m () kdor eksploatira, izkoriščevalec: eksploatator tuje delovne sile; oblast eksploatatorjev / publ. eksploatatorji motornih vozil uporabniki
  6.      eksploatátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksploatatorje, izkoriščevalski: eksploatatorski razred / odprava eksploatatorskega sistema
  7.      ekstátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ekstazo; zamaknjen, zanosen: ekstatično stanje / ekstatičen govor, ples / ekstatično veselje ekstátično prisl.: ekstatično vzklikati
  8.      ekstátičnost  -i ž (á) značilnost ekstatičnega; zamaknjenost, zanosnost: religiozna ekstatičnost / ekspr. ekstatičnost plesa
  9.      ekstátik  -a m (á) knjiž. kdor je (večkrat) v ekstazi; zamaknjenec, zanesenjak
  10.      eléktrostátičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrostatika: elektrostatično polje / elektrostatični generator, voltmeter
  11.      eléktrostátika  -e ž (ẹ̑-á) veda o mirujočih elektrinah, o stalnih električnih poljih: elektrostatika in elektrodinamika
  12.      etát  -a m () gozd. količina lesa, ki je za določeno dobo odmerjena za posek: določiti etat za posamezne gozdove; letni etat
  13.      etatíst  -a m () pristaš etatizma
  14.      etatístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na etatizem: etatistični birokratizem; etatističen način proizvodnje; etatistični družbeni odnosi / etatistične težnje
  15.      etatizácija  -e ž (á) podreditev česa absolutni državni oblasti: etatizacija družbenih dejavnosti // uvedba, uvajanje etatizma: etatizacija in birokratizacija družbe
  16.      etatízem  -zma m () sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma
  17.      etatizírati  -am dov. in nedov. () podrediti absolutni državni oblasti: etatizirati družbene institucije
  18.      fakultatíven  -vna -o prid. () prepuščen osebni izbiri, neobvezen: fakultativni učni predmet; ta predavanja so fakultativna ◊ biol. fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; jur. fakultativni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji fakultatívno prisl.: fakultativno se učenci učijo tudi francoščino
  19.      fakultatívnost  -i ž () lastnost, značilnost fakultativnega: fakultativnost predavanj
  20.      féhtati  -am nedov. (ẹ̄) nižje pog. prositi: fehtal je očeta za denar / na stara leta je fehtal beračil, prosjačil
  21.      féntati  -am dov. (ẹ́) nižje pog., ekspr. 1. uničiti, pokončati: kar prime v roko, vse fenta / nikar toliko ne delaj, saj se boš fental 2. ubiti, umoriti: fental ga bom, če mi pride v roke; obupala je in se fentala
  22.      flafotáti  -ám nedov.) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: slišal sem flafotati veliko ptico / fantom so flafotale odpete srajce plapolale, vihrale
  23.      flírtati  -am nedov. () imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati: poleti je flirtala v kopališču z mladim lepotcem / plešejo in flirtajo
  24.      fofotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: kokoš fofota / trakovi, zavese fofotajo v vetru plapolajo, vihrajo
  25.      frátati  -am dov. () brezoseb., nižje pog. ponesrečiti se, spodleteti: zmeraj me frata; mislil si ga spraviti pod našo streho, pa te je fratalo ∙ pog., šalj. včasih mu rata, največkrat ga pa frata

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA