Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tari (379-403)


  1.      gŕštvo  -a s (ȓ) miselnost, kultura starih Grkov: vpliv grštva ♪
  2.      gubêrnij  -a m (é) v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote ♪
  3.      hárpija  in harpíja -e ž (á; ȋ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya ♪
  4.      harúspeks  -a m (ȗ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji ♪
  5.      hegemón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
  6.      hegemoníja  -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
  7.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
  8.      hektár  -a tudi -ja m (ȃ) ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih ♪
  9.      helenízem  -zma m (ȋ) 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini ♪
  10.      helénstvo  -a s (ẹ̑) miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom ♪
  11.      helót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov ♪
  12.      hetêra  -e ž (ȇ) pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero ♪
  13.      heterízem  -zma m (ȋ) lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji ♪
  14.      hímna  -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
  15.      hipokávst  -a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom ♪
  16.      hírati  -am nedov. (ȋ) postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo ♪
  17.      híšica  -e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta ♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod 2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico 3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer ♪
  18.      hitón  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih ohlapno oblačilo brez rokavov, navadno iz enega kosa blaga: hiton iz dragocene tkanine 2. zool. morski mehkužec, pokrit na hrbtu z osmimi prekrivajočimi se ploščicami, Chiton ♪
  19.      hitropís  -a m (ȋ) 1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva: kaligrafski način pisanja se je mešal s hitropisom 17. stoletja 2. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: velik pomen hitropisa za kulturni razvoj starih narodov 3. redko stenografija ♪
  20.      hlamída  -e ž (ȋ) pri starih Grkih kratko moško ogrinjalo: oddelek konjenikov v hlamidah ♪
  21.      holokávst  -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst 2. knjiž. množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati holokavst ♪
  22.      hoplít  -a m (ȋ) pri starih Grkih težko oborožen vojak pešec: napad hoplitov ♪
  23.      hromíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude 2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo; pren. ta dejstva hromijo voljo do dela // ekspr. zelo ovirati, oteževati: promet je hromila tudi močna burja hromèč -éča -e: hromeča groza ♪
  24.      hrúška  -e ž (ȗ) 1. sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike: hruške so zrele; hruške padajo z drevesa; na vrtu rastejo hruške in jablane; obirati hruške; pojesti, utrgati hruško; posekati staro hruško; sočna hruška; suhe hruške / divja hruška drobnica; hruška moštarica 2. kar je po obliki podobno temu sadu: gumijasta hruška za izpihavanje / hruška toplomera / žarg. partizana sta se dobro oborožila tudi s hruškami z ročnimi bombami / ekspr. električna hruška žarnica / nar. medvedove hruške plod gloga 3. mn., nar. koroško krompir: kopati hruške ● pog., ekspr. vem, po čem so hruške vem, kakšna je stvar v resnici; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; star. otrok je pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj ◊ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje ♪
  25.      húd  -a -o in -ó prid., hújši (ȗ ú) 1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo 2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker nič ne pišeš; hud kot sršen, ko osa / ekspr. hud je na ves svet / domači so bili hudi na otroka 3. ki izraža, kaže odklonilen odnos do okolja: zaslišal se je njegov hudi glas; okrog sebe je videl same hude obraze / uporabljal je hude izraze 4. ki napada človeka: pri sosedovih imajo hudega psa; medved je zelo huda zver / pes je bil tisti večer nenavadno hud 5. navadno v primerniku ali v presežniku ki ima v moralnem pogledu negativne lastnosti: sin je hujši kot oče; hujša je od samega vraga; najhujši so bili prav oni / obšla ga je huda misel, želja / hudo dejanje 6. ki prinaša trpljenje, težave: hudi časi so bili takrat; huda novica, vest; imeli smo hudo pot / hude sanje; obhajale so ga hude slutnje / ta človek ni za hudo delo težaško, težko / huda ura neurje 7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: hud mraz, potres; huda lakota; živi v hudi revščini, stiski; huda suša / huda bolečina, nesreča; hude motnje / zgodila se je huda krivica, napaka; huda žalitev / posilil ga je hud kašelj / hud bolnik / hud breg, klanec zelo strm / hud strup / huda paprika paprika, ki ima zelo pekoč okus // nav. ekspr. zelo vnet, navdušen: hud lovec; hud pravdar / bil je hud pijanec ● star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; očetova smrt je bila zanj hud udarec zelo ga je prizadela; hud je na denar izkoristi vsako priložnost za zaslužek; krivica dela hudo kri razburja, draži, jezi; ekspr. prav za hudo silo bi že bilo čeprav je malo, bo moralo zadostovati ◊ čeb. huda gniloba hudó 1. prislov od hud: blago se je hudo podražilo; včeraj nas je hudo zeblo; hudo bolan, jezen / hudo se drži, gleda neprijazno, namrščeno 2. v povedni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: hudo je, če nikogar nimaš; najhujše pri vsem je, da ni zdrav; hudo ga je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj zelo hudo 3. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža duševno bolečino, žalost: materi je hudo zaradi sina; ekspr. ob slovesu ji je bilo na smrt hudo; hudo mu je pri srcu / hudo mu je po domu; hudo mu je, da ga je užalil / hudo ji je za izgubljeno ogrlico ● hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); s starim človekom je hudo težko je z njim sodelovati, sporazumevati se; pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; oprosti, nisem mislil tako hudo nisem te hotel (u)žaliti húdi -a -o sam.: ekspr. shujšal sem, huda je bila bilo je hudo, težko; pog. huda je za delo težko ga je dobiti; ekspr. huda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; gospodarica mu je povedala precej hudih zelo ga je oštela; redko s hudo se pri njem ni dalo nič opraviti s silo, pritiskom; hudo in dobro; ekspr. umreti od samega hudega od velikega trpljenja, pomanjkanja; ima dosti hudega nad seboj storil je veliko slabega; prizadel ti je mnogo hudega; vsega hudega vajen; redko sporeči se do hudega zelo, hudo; ne jemlji tega za hudo ne zameri; sprijaznil se je s hudim ♪

   254 279 304 329 354 379 404 429 454 479  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA