Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tari (101-125)
- sanitárije -rij ž mn. (á ȃ) prostori, navadno v stavbi, namenjeni za osebno higieno: počistiti, urediti sanitarije; športna dvorana ima nove, sodobno opremljene sanitarije / oddati sobo s souporabo sanitarij ♪
- sekretariát -a m (ȃ) 1. najvišji organ za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: ustanoviti sekretariat; sekretariati Zveznega izvršnega sveta / sekretariat za notranje zadeve; sekretariat za prosveto in kulturo // organ iz navadno voljenih višjih funkcionarjev kake organizacije, telesa: imenovati nove člane sekretariata / sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov 2. skupina ljudi, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: kongres je izvolil sekretariat ♪
- smetarína -e ž (ȋ) pristojbina za odvoz smeti: povišati smetarino ♪
- solátarica -e ž (ȃ) ženska, ki prideluje ali prodaja solato: solatarica je porivala cizo proti trgu ♪
- sproletarizírati -am dov. (ȋ) 1. spremeniti v mezdnega delavca: buržoazna družba je sproletarizirala množice; prebivalstvo v mestih se je hitro sproletariziralo 2. nav. ekspr. narediti siromašno, ubožno: kapitalizem je sproletariziral veliko ljudi sproletarizíran -a -o: sproletarizirani kmetje ♪
- staríca -e ž (í) knjiž. starka: dobrodušna, osemdesetletna starica; starica v črni obleki ♪
- staríha -e tudi -a m (í) ekspr. starec: droben, plešast stariha / kot nagovor no, stariha, kaj boš storil ♪
- staríkast -a -o prid. (í) po videzu že star: čeprav je še mlad, je že starikast / okrog hiše raste starikasto drevje / starikast obraz // ekspr. značilen za starega človeka: starikast glas ♪
- staríkav -a -o prid. (í) po videzu že star: starikav človek / med grmovjem raste starikava trava; starikavo drevje / otrok je še, pa ima že starikav obraz; starikava koža // ekspr. značilen za starega človeka: starikav glas ◊ agr. starikavo vino vino, ki ima zaradi oksidacije spremenjeno barvo, vonj in okus ♪
- staríkavec -vca m (í) ekspr. starikav človek: obraz starikavca ♪
- staríkavost -i ž (í) lastnost, značilnost starikavega: kljub lepotilom ni mogla prikriti starikavosti / starikavost obraza ♦ agr. starikavost vina značilnost vina, da ima zaradi oksidacije spremenjeno barvo, vonj in okus ♪
- starín -a m (ȋ) 1. zastar. star(ejši) človek: starini so se jezili na lahkomiselno mladino 2. ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pripadnik konservativnejšega, navadno starejšega rodu: nasprotja med mladini in starini v slovenskih strankah ♪
- starína -e m (í) ekspr. starec: o sebi pravi, da je že starina; sivolas starina ♪
- starína -e ž (í) 1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah / ed. prodajati starino stare predmete // ekspr. star človek: tako pravijo modre starine // ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči 2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine // stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah 3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra 4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine ◊ lingv. jezikovna starina arhaizem ♪
- starínar -ja m (ȋ) trgovec s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: skrinjo je kupil pri nekem starinarju ● zastar. bil je zgodovinar in starinar arheolog ♪
- starínarka -e ž (ȋ) ženska oblika od starinar ♪
- starinárna -e ž (ȃ) trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: prodati pohištvo v starinarno ♪
- starinárnica -e ž (ȃ) trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: odnesti svečnik v starinarnico; izložbe starinarnic / kupiti knjigo v starinarnici antikvariatu ♪
- starínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na starinarje ali starinarstvo: starinarska prodajalna ● zastar. ustanoviti starinarsko in zgodovinsko društvo arheološko ♪
- starínarstvo -a s (ȋ) zbiranje predmetov starinske vrednosti: ukvarjati se s starinarstvom ● zastar. študirati zgodovino in starinarstvo arheologijo ♪
- starínec -nca m (ȋ) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin: priseljenci so sprejeli navade starincev ♪
- starinokòp -ópa m (ȍ ọ́) knjiž. kdor izkopava predmete iz starejših obdobij, arheolog: znan starinokop ♪
- starinoslóvec -vca m (ọ̑) knjiž. arheolog: izkopavanja vodi znan starinoslovec; zborovanje zgodovinarjev in starinoslovcev ♪
- starinoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. arheologija: ukvarjati se s starinoslovjem; začetki slovenskega starinoslovja ♪
- starínski -a -o prid. (ȋ) 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave ∙ vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti 2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska
starínsko prisl.: skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226