Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tank (996)



  1.      tánk  -a m () 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka
  2.      tánkanje  -a s () glagolnik od tankati: tankanje goriva
  3.      tánkati  -am nedov. () pog. točiti gorivo: med vožnjo so večkrat tankali / tankati bencin, nafto ● pog. spet so šli tankat pit, popivat
  4.      tánker  -ja m (á) ladja za prevoz nafte, tekočih goriv: zgraditi tanker; prevažati nafto v tankerjih; tanker z nosilnostjo dvajset tisoč ton
  5.      tánkerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tanker: tankerski prevoz / varnost tankerske plovbe / tankerska pot / tankerska ladja tanker
  6.      tankéta  -e ž (ẹ̑) med drugo svetovno vojno lahki tank italijanske izdelave: kolona tankov in tanket
  7.      tankíst  -a m () vojak tankovske enote: tankist je zlezel v tank; biti dodeljen k tankistom
  8.      tankístovski  -a -o () pridevnik od tankist: tankistovska oprema
  9.      tanko...  tudi tenko... [druga oblika tǝn] prvi del zloženk nanašajoč se na tanek: tankodebeln, tankokožen, tankolas, tankonog, tankoplasten; tankočuten, tankoslušen, tankovestnost
  10.      tankočúten  tudi tenkočúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje 2. knjiž. rahločuten, obziren: tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi tankočútno tudi tenkočútno prisl.: tankočutno opozoriti na kaj
  11.      tankočútje  tudi tenkočútje -a [druga oblika tǝn] s () knjiž. tankočutnost: umetnikovo tankočutje
  12.      tankočútnost  tudi tenkočútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost 2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more družiti z grobostjo
  13.      tankokóžen  tudi tenkokóžen -žna -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima tanko kožo: tankokožna žival
  14.      tankolás  in tankolàs tudi tenkolás in tenkolàs -ása -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (; á) ki ima tanke lase: tankolaso dekle / pesn. tankolasa breza
  15.      tankolupínast  tudi tenkolupínast -a -o [druga oblika tǝn] prid. (í) ki ima tanko lupino: tankolupinasto jabolko; tankolupinasto jajce / tankolupinasti oreh
  16.      tankonóg  tudi tenkonóg -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanke noge: tankonoga žival / ekspr. tankonogo stojalo za note // ekspr. vitkonog, drobnonog: tankonogo dekle
  17.      tankonós  tudi tenkonós -a -o [druga oblika tǝn ] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanek nos: tankonos človek
  18.      tankoplásten  tudi tenkoplásten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ā) ki je iz tanke plasti: tankoplastna obloga za tla ♦ elektr. tankoplastni upor
  19.      tankopŕst  tudi tenkopŕst -a -o [druga oblika tǝn] prid. ( ) ki ima tanke prste: bele tankoprste roke
  20.      tankosléden  tudi tenkosléden -dna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) knjiž. zaradi ostrega voha sposoben dobro slediti: tankosleden pes
  21.      tankoslúh  tudi tenkoslúh -a -o [druga oblika tǝn] prid. ( ū) knjiž. tankoslušen: tankosluha srna / tankosluho uho
  22.      tankoslúšen  tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice tankoslúšno tudi tenkoslúšno prisl.: tankoslušno prodreti v bistvo stvari
  23.      tankoslúšnost  tudi tenkoslúšnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum 2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo
  24.      tankoslúten  tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen
  25.      tankoslútnost  tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA