Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tank (572-596)


  1.      podstávek  -vka m (ȃ) 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju ◊ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose ♪
  2.      podtálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je, se nahaja pod zemljo, zemeljsko površino: podtalni rezervoarji; podtalni studenec / podtalni jedrski poskusi podzemeljski ♦ geogr. podtalna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem // knjiž. prikrit, skrit: podtalni tokovi človekove duševnosti / njene podtalne slutnje so se uresničile / podtalno rovarjenje / podtalna mreža tihotapcev skrivna 2. knjiž. ilegalen: podtalni krožki, sestanki / podtalni boj; podtalno delovanje podtálno prisl.: podtalno delovati ♪
  3.      pogáča  -e ž (á) 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača ♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača ♪
  4.      pojédina  -e ž (ẹ̄) prireditev, na kateri se postreže z veliko različnimi, dobrimi jedmi in pijačami: pripraviti, prirediti pojedino; povabiti koga na pojedino; slovesna, svatbena pojedina; pojedina po končani žetvi // jedi in pijače za tako prireditev: ostanki pojedine ♪
  5.      pojmovánje  -a s (ȃ) kar izraža, kaže, kako se kaj pojmuje: to pojmovanje je zelo razširjeno; ostanki predkrščanskih pojmovanj; dokazovati zmotnost pojmovanja, da je življenje nesmisel / po tradicionalnem pojmovanju je bilo kaj takega sramota // glagolnik od pojmovati: pojmovanje takega dejanja kot nasilja je razumljivo; pojmovanje hiše je pri nas drugačno kot v orientalskem okolju; marksistično pojmovanje zgodovine / rezultat nepravilnega pojmovanja je napačna sodba ♪
  6.      pókati  -am nedov. (ọ́ ọ̑) 1. dajati kratke, močne glasove: goreča polena so pokala; suhe vejice so pokale pod nogami; brezoseb. v peči je pokalo / streli so pokali / puške so pokale streli iz pušk // povzročati kratke, močne glasove: pokati s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki: pokati z bičem // ekspr. streljati: lovci pokajo; pokati gamse; pokati na divjad; pokati s topovi 2. dobivati razpoke, špranje: deske pokajo; led je začel pokati; skale, šipe pokajo; ustnice pokajo zaradi vetra; zemlja poka od suše / šivi na hlačah že pokajo; pren., knjiž. stara zgradba tlačanstva je začela pokati 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: pokati od jeze, smeha, zavisti, zdravja ● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. tudi v tem delu dežele so začele pokati puške se je začela vstaja, oborožen spopad; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil pokajóč -a -e: odpeljal se je, pokajoč z bičem; pokajoč les; pokajoče veje ♪
  7.      poklenkávati  -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. v presledkih klenkati: zvon tanko poklenkava / zvonec nad vrati je sunkovito poklenkaval ♪
  8.      pokosítriti  -im dov. (í ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pokositriti jekleno pločevino pokosítren -a -o: pokositrena posoda ♪
  9.      pokóstnica  -e ž (ọ̑) anat. tanka plast močnega veznega tkiva, ki pokriva kost: vnetje pokostnice ♪
  10.      pokóžnica  -e ž (ọ̑) 1. biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka pokožnica 2. anat. plast celic na površini kože, (kožna) povrhnjica: opazovati pokožnico pod mikroskopom ♪
  11.      pokrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) zakrneti: zaradi življenja v temi so jim oči sčasoma pokrnele / drevesa so zaradi škodljivih plinov pokrnela okrnela pokrnèl in pokrnél -éla -o: pokrneli ostanki kril ♪
  12.      pokrómati  -am dov. (ọ̑) teh. prekriti kovino s tanko plastjo kroma: pokromati ročaj pokróman -a -o: pokromani kovinski deli kolesa ♪
  13.      pokróvec  -vca m (ọ̄) star. 1. pokrov, pokrovček: odpreti pokrovec škatle; zlata ura z emajliranim pokrovcem 2. pokrovka: po steni so viseli pokrovci in korci ● nar. vzhodno oče je vrgel pokrovec po kobili odejo ◊ čeb. pokrovec tanka prevleka iz voska na celici sata z zalego ali medom; zool. pokrovec kožna guba na škržatovem cvrčalu; škržni pokrovec parni del telesa, ki ob straneh pokriva škrge ♪
  14.      poledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli // prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele 3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela poledenèl in poledenél -éla -o: poledenele ceste ♪
  15.      poledenítev  -tve ž (ȋ) geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki: poledenitev v ledeni dobi // vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu: ostanki proda iz zadnje poledenitve ♪
  16.      polédica  -e ž (ẹ̑) tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču: nesreča se je zgodila zaradi poledice / če bo jutri mrzlo, bo poledica / pri označevanju časovnosti ob poledici je vožnja nevarna ♪
  17.      politúra  -e ž (ȗ) les. raztopina različnih smol, ki dela, nanesena v tankem sloju, površino bleščečo: nanesti polituro; lužila in politure // tanka plast iz tega: bleščeča se politura mize; raze v polituri; pren., ekspr. njegove besede so okorne, brez potrebne politure ♪
  18.      póljski  tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline ● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo ◊ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš ♪
  19.      polmér  tudi pólmér -a [u̯m tudi lm] m (ẹ̑; ọ̑-ẹ̑) 1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem: izračunati polmer kroga, krogle / krivinski polmer upogiba polmer krivinskega kroga 2. razdalja od središča do točke na obodu, robu pri okroglih predmetih: polmer cevi, kolesa, žoge 3. teh., v zvezi akcijski polmer prostorski obseg delovanja: akcijski polmer razstreliva / akcijski polmer letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta; akcijski polmer podmornice ♪
  20.      pólokrógel  -gla -o [ou̯-ǝu̯] prid. (ọ̑-ọ́) ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožna ♦ teh. vijak s polokroglo glavo ♪
  21.      položáj  -a m (ȃ) 1. način, kako je kaj nameščeno a) glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: ostati v določenem položaju; navpičen, poševen položaj palice; veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnji položaj b) glede na druge dele celote: opisati položaj nog telovadca med skokom; spremeniti položaj koles; položaj kazalca, ročice / ležal je v neudobnem položaju, vendar se je bal premakniti / položaj dlani glede na boke / opisati položaj jezika, ustnic pri izgovoru glasu; začetni položaj pri plesu c) sploh: vzletni položaj; biti v položaju za skok / streljati iz klečečega, ležečega položaja kleče, leže / železniški signal je v položaju Stoj 2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: določiti, vrisati položaj hiše; iz načrta je dobro razviden položaj nove stavbe glede na meje parcele / ko je predmet v takem položaju, pravimo, da je nad čim / redko mesto ima slikovit položaj lego; na vetrovnem položaju so krošnje dreves nepravilne in enostransko razvite / normalni položaj besede v stavku; v takem položaju soglasnik izgubi zven 3. mesto, prostor, na katerem je posameznik ali enota pri obrambi ali v napadu: določiti borcem položaje; obstreljevati sovražnikove položaje; četa se je premaknila na drug položaj; ostati na položajih po odbitem napadu / zavzeti strateško pomemben položaj / kot povelje na položaje // mesto, kjer kdo je ali naj bi bil pri uresničitvi kakega namena, dejanja: deček si je izbral tak položaj, da je lahko videl daleč po okolici 4. navadno s prilastkom dela in naloge, združene s posebnimi pristojnostmi, pravicami v določeni delovni, družbeni, politični skupnosti: imeti odgovoren, visok politični položaj; bil je več let na vodilnih položajih v gospodarstvu; ukiniti položaj podpredsednika društva; odpovedati se položaju predsednika; direktor je član odbora po položaju / odstaviti koga s položaja; pog. ljudje na položajih s položajem / njegov cilj je direktorski položaj delovno mesto direktorja, postati direktor 5. kar je opredeljeno s pravicami, obveznostmi, ugledom v določeni družbi: razpravljati o položaju kmeta, pisatelja v socialistični družbi; položaj žensk se je v zgodovini spreminjal / tako je manufakturni obrtnik prišel v položaj mezdnega delavca / položaj zmagovalca mu dovoljuje tako ravnanje / urediti pravni položaj organizacije, revije // možnosti delovanja, uresničevanja določenih hotenj v kaki delovni, družbeni, politični skupnosti: opisati svoj položaj v podjetju; poslabšati si položaj v kolektivu; njegov položaj v organizaciji je trden / publ. na zborovanju so proučili položaj knjige možnosti za izdajanje knjig in zanimanje zanje // kar je opredeljeno z določenim razmerjem česa do drugega, s primerjavo z njim: tvoj nadrejeni položaj ti pri tem nič ne pomaga; s tem bi spravili organizacijo v neenakopraven, odvisen položaj / z oslabljenim pomenom: podjetje ima na domačem trgu monopolni položaj; ta tovarna ima v avtomobilski industriji vodilni položaj je vodilna / položaj na lestvici se je spremenil mesto 6. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi in more vplivati na a) določeno prizadevanje, uresničitev česa: s sprejetjem tega zakona je nastal nov položaj; biti kos položaju; prenehal je streljati in ocenjeval položaj; položaj pred golom je bil kritičen / znašel se je v položaju, ko se je moral odločiti / poročati o položaju na fronti, v državi; položaj v kmetijstvu se izboljšuje stanje, razmere b) možnosti koga za življenje, obstajanje, delovanje: položaj na poplavljenem področju se normalizira / analizirati ekonomski, finančni položaj podjetja; njegov materialni položaj je slab ● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. zamrzniti položaj z določenim sklepom, ukrepom narediti, da ostanejo določena dejstva in odnosi med njimi nespremenjeni; publ. s tem se je jezik dvignil na položaj uradnega jezika je dejansko postal uradni jezik; publ. preiti na položaje revolucionarnega demokratizma sprejeti načela revolucionarnega demokratizma; začeti delovati po takih načelih; pisar. nismo v položaju, da bi našli rešitev ne moremo, nismo sposobni najti rešitve; ekspr. grem v vodoravni položaj ležat, spat ◊ aer. določiti položaj letala ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, nad katero je letalo, in njegovo višino glede na morsko gladino; lingv. govorni položaj kar je določeno z udeleženci, vsebino, namenom, obliko jezikovnega sporočanja in kar vpliva na izbiro jezikovnih sredstev; krepki položaj polglasnika nahajanje polglasnika neposredno pred zlogom s polglasnikom v praslovanščini; lit. pripovedni položaj kar je določeno, opredeljeno z ubeseditvijo motiva, pripovedi glede na osebo, ki motiv, pripoved jezikovno uresničuje; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; voj. položaj mirno v katerem se stoji vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom ♪
  22.      pólzapŕt  -a -o [u̯z] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol zaprt: polzaprte naoknice / opazoval ga je s polzaprtimi očmi / smehljal se je s tankimi, polzaprtimi ustnicami ♪
  23.      pomázati  -mážem dov., pomázala in pomazála (á ȃ) 1. nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: pomazati pekač z oljem / pomazati kruh s smetano namazati 2. umazati: da ne bi pomazal tal, se je sezul; pazi, da se ne pomažeš / ekspr. pomazati zidove z napisi 3. pog. podkupiti: če boš pomazal, boš hitreje dobil pomázan -a -o: pomazana in odrgnjena obleka ♪
  24.      pomendráti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pomendrati sadike; konji so pomendrali travo, žito / pomendrati gredo, polje / pomendrati na tleh ležeči klobuk / pomendrati s kopiti, nogami / pomendrati klasje v zemljo / ekspr. vrgel je sliko na tla in jo pomendral // ekspr. s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pomendrali so ga konji / bežeča množica je pomendrala več ljudi / tank, tovornjak jih je pomendral povozil 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: pomendrati ogenj 3. ekspr. brezobzirno pokoriti, uničiti: sam si in če jim boš ugovarjal, te bodo pomendrali / sovražnik je hotel pomendrati našo domovino / pomendrati svobodo 4. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pomendral je njeno ljubezen / pomendrati svoje ideale ● ekspr. pomendrati komu srce brezobzirno, hudo ga (čustveno) prizadeti pomendrán -a -o: kdor je ugovarjal, je bil pomendran; pomendrana greda ♪
  25.      pomíje  -míj ž mn. (í ȋ) 1. voda od pomivanja posode z ostanki hrane, navadno kot svinjska krma: odnesti pomije prašičem; goste, mastne, vodene pomije / močnik je skrivaj zlila v pomije 2. slabš. slaba jed, pijača: ne bom jedel teh pomij; zdelo se mu je, da ne pije kave, ampak pomije ♪

   447 472 497 522 547 572 597 622 647 672  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA