Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tamar (6)

1.      támar  -ja m (á) 1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar; ovčji tamar 2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini ♪
2.      tamarínda  -e ž (ȋ) bot. visoko tropsko drevo z rumenkastimi cveti, katerega plodovi se uporabljajo v zdravilstvu in prehrani, Tamarindus indica: poprovci in tamarinde ♪
3.      tamaríska  -e ž (ȋ) bot. zimzeleni grm ali drevo z zelo majhnimi listi in drobnimi cveti v socvetjih, Tamarix: pinije in tamariske ♪
4.      tamarískov  -a -o (ȋ) pridevnik od tamariska: tamariskov grm ♪
5.      tamaríša  -e ž (ȋ) bot. zimzeleni grm ali drevo z zelo majhnimi listi in drobnimi cveti v socvetjih, Tamarix ♪
6.      katámaran  -a m (ȃ) 1. zlasti v indijskem in južnoameriškem okolju splav iz dveh vzporednih, med seboj povezanih hlodov: uporabljati katamaran za prevažanje ob obali 2. navt. ladja ali čoln z dvema vzporednima, med seboj povezanima trupoma: velika stabilnost katamaranov / potniški katamaran ♪