Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tac (26-50)

26.      avskultácija  -e ž (á) med. preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje: avskultacija pljuč, srca ♪
27.      barantáč  -a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač ♪
28.      blebetáč  -a m (á) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač ♪
29.      brentáč  -a m (á) 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento ♪
30.      brentáča  -e ž (á) zastar. brenta: kadi, sodi, brentače ♪
31.      cementácija  -e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami ◊ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine ♪
32.      cementacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od cementacija: cementacijsko jeklo, sredstvo ♪
33.      citácija  -e ž (á) zastar. vabilo, poziv, zlasti na sodišče ♪
34.      cvetáča  -e ž (á) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem: rad ješ cvetačo? pridelati veliko cvetače ♪
35.      cvetáčen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na cvetačo: cvetačni listi / cvetačna juha ♪
36.      čeljustáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ne poslušaj tega čeljustača / je velik čeljustač in bahač ♪
37.      datácija  -e ž (á) publ. časovna določitev pojava, nastanka česa: približna datacija; datacija rokopisa, umetnine ♪
38.      degustácija  -e ž (á) ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo; pokušnja: po degustaciji so nekatera vina prestavili v bolj ustrezne skupine; vinska degustacija; degustacija peciva / priredili so razstavo in degustacijo novih specialitet ♪
39.      degustacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degustacijo: degustacijska komisija / degustacijske sposobnosti degustatorja ♪
40.      deportácija  -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča ♪
41.      deportacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deportacijo: deportacijski vagoni / deportacijsko taborišče ♪
42.      deputácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti ♪
43.      devalutácija  -e ž (á) fin. odprava vezanosti valute na vrednost zlata ali na druge valute: izvesti devalutacijo ♪
44.      devastácija  -e ž (á) knjiž. opustošenje, razdejanje: devastacija gozdov ♪
45.      dezertácija  -e ž (á) pobeg od vojakov ali iz boja: polk je bil razredčen zaradi dezertacij; nagovarjati vojake k dezertaciji; med prostovoljci ni bilo niti enega primera dezertacije; kazen za dezertacijo ♪
46.      dezorientácija  -e ž (á) pomanjkanje, izguba orientacije, zlasti idejne: v kolektiv vnaša dezorientacijo; nenaden sklep vlade je povzročil politično dezorientacijo; splošna dezorientacija / idejna, moralna dezorientacija / poskusi na živalih so pokazali, da je dezorientacija posledica breztežnostnega stanja / časovna dezorientacija duševnega bolnika ♪
47.      dilatácija  -e ž (á) 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah ♪
48.      dilatacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dilatacijo: dilatacijska rega / dilatacijski koeficient ♪
49.      disertácija  tudi dizertácija -e ž (á) znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova: delati, napisati disertacijo; disertacija s področja dialektologije / doktorska disertacija ♦ šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo ♪
50.      disertacíjski  tudi dizertacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disertacijo: disertacijska tema / disertacijsko delo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226