Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tac (200-224)


  1.      rotacíjski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, vrtenje: rotacijska os; rotacijsko gibanje / sejam so predsedovali voditelji delegacij po rotacijskem sistemu ♦ avt. rotacijska luč vrtljiva utripajoča luč na vozilu; geom. rotacijski elipsoid; rotacijski paraboloid; rotacijsko telo telo, ki nastane, če se ploskev zavrti okoli določene osi; strojn. rotacijska črpalka črpalka z vrtečimi se deli; rotacijska peč peč cevaste oblike za redukcijo rud, za sušenje, žganje, ki se med delovanjem vrti ♪
  2.      rotacíjski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, stroj: rotacijski deli ♦ papir. rotacijski papir tanjši papir v zvitkih z veliko lesovine za tiskanje zlasti časopisov v visokih nakladah; tisk. rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; rotacijski tisk ♪
  3.      rotacízem  -zma m (ȋ) 1. lingv. sprememba nekaterih soglasnikov v glas r: može je po rotacizmu prešlo v more 2. med. govorna motnja, pri kateri je glas r izpuščen, zamenjan z drugim glasom ali izgovorjen nepravilno: rotacizem in jecljanje ♪
  4.      sedimentácija  -e ž (á) glagolnik od sedimentirati: sedimentacija v vodi raztopljenih soli; hitrost sedimentacije / sedimentacija krvi ♦ geol. flišna sedimentacija ♪
  5.      sedimentacíjski  tudi sedimentácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na sedimentacijo: sedimentacijska področja v jezerskih globinah / sedimentacijska hitrost ♪
  6.      segmentácija  -e ž (á) knjiž. razčlenitev, razčlenjenost: segmentacija teksta / živali z značilno segmentacijo telesa ◊ ekon. segmentacija trga razdelitev trga na več skupin povpraševalcev glede na določene značilnosti ♪
  7.      skrtáčiti  -im tudi izkrtáčiti -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: skrtačiti čevlje, oblazinjeno pohištvo; skrtačiti si obleko / temeljito skrtačiti lase / skrtačiti konja 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: za to ga bo še pošteno skrtačil skrtáčen tudi izkrtáčen -a -o: skrtačen klobuk; konji s skrtačeno dlako; prim. izkrtačiti ♪
  8.      staccáto  [-aka-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccato staccáto -a m izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; neskl. pril.: staccato tehnika ♪
  9.      stacionáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je na stalno določenem mestu; stalen, nepremičen: tovarna je organizirala stacionarne servise za svoje izdelke; stacionarne prodajalne / stacionarni oddajnik; stacionarni satelit 2. ki se ne spreminja, ne spremeni; stalen, ustaljen: vrednost izvoza je stacionarna / politični položaj je stacionaren; stacionarne vremenske razmere; stacionarno stanje bolezni / živeti v stacionarni revščini trajni ◊ fiz. stacionarno gibanje gibanje, ki se v celoti ne spreminja s časom; med. stacionarna zdravstvena ustanova zdravstvena ustanova za stacionarno zdravljenje; stacionarno zdravljenje zdravljenje, med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu; tur. stacionarni turizem turizem, za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju ♪
  10.      stacioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od stacionirati: načrti o stacioniranju raket / stacioniranje vojaških enot ♪
  11.      stacionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku 2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu 3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali stacioníran -a -o: v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali ♪
  12.      stotáček  -čka m (á) ekspr. manjšalnica od stotak: rad bi prihranil kak stotaček ♪
  13.      šantáč  -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej ♪
  14.      štacúna  -e ž (ú) nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt ● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati ♪
  15.      štacúnar  tudi štacunár -ja m (ȗ; á) star. trgovec, prodajalec: biti štacunar in krčmar; pošten, prijazen štacunar ♪
  16.      štacúnarka  tudi štacunárka -e ž (ȗ; á) star. trgovka, prodajalka: štacunarka je imela dovolj blaga na zalogi ♪
  17.      štacúnarski  tudi štacunárski -a -o prid. (ȗ; á) star. trgovski, prodajalski: štacunarska halja / štacunarska prijaznost ♪
  18.      štacúnarstvo  tudi štacunárstvo -a s (ȗ; ȃ) star. trgovanje, prodajanje: opustil je štacunarstvo ♪
  19.      štacúnica  -e ž (ú) nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica ♪
  20.      štacúnski  -a -o prid. (ȗ) star. trgovinski, prodajalniški: razbili so štacunsko okno / štacunski vajenec ♪
  21.      teptáč  -a [tudi tǝp] m (á) kdor kaj tepta: teptači utrjujejo smučišče / redko teptači človeškega dostojanstva teptalci ♪
  22.      transmutácija  -e ž (á) 1. kem. sprememba enega elementa v drugega zaradi radioaktivnega sevanja: transmutacija urana / transmutacija atomskega jedra 2. knjiž. sprememba, pretvorba: transmutacija vodne energije v električno ♪
  23.      transplantácija  -e ž (á) med. presaditev: transplantacija kože, organa ● knjiž., ekspr. transplantacija tujih idej na domača tla presaditev, prenos ♪
  24.      trobentáč  -a m (á) kdor igra (na) trobento: trobentač trobi; poslušali so izvrstnega trobentača / bataljonski trobentač je zatrobil zbor ♪
  25.      tuhtáč  -a m (á) pog., ekspr. kdor (rad) premišlja, razglablja: redkobeseden tuhtač ♪

   75 100 125 150 175 200 225 250 275 300  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA