Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tablica (18)



  1.      táblica  -e ž () 1. manjšalnica od tabla: a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade c) na steklo slikane tablice 2. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom 3. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / redko prazna mesta na tablici tabeli ● tombolska tablica tombolska karticaavt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami
  2.      almanáh  -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha ◊ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
  3.      čokoláda  -e ž () živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje // pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado
  4.      deblóvnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., gozd. tablica za določanje lesnega volumna stoječih dreves
  5.      diferénca  -e ž (ẹ̑) 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi; razlika, razloček: ugotoviti diferenco; diferenca med letno in zimsko temperaturo v Sloveniji je velika; diference med spoloma / knjiž. diference v pogledih na vprašanje; med njima je prišlo do diferenc neskladja, nesoglasja 2. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: pri preizkusu je dognal, da je v diferenci napaka / logaritemska diferenca diferenca med danim logaritmom in logaritmom, ki je v logaritemskih tablicah
  6.      evidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na evidenco: statistika uporablja evidenčne podatke / evidenčni list; evidenčna knjiga / evidenčna služba / evidenčna številka ♦ avt. evidenčna tablica registrska tablica
  7.      kážipót  -a m (-ọ́) tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot // ekspr. svetovalec, vodnik: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi
  8.      kléj  -a m (ẹ̑) lepilo, pridobljeno zlasti iz nekaterih živalskih snovi: premazati, zalepiti s klejem / kuhati klej / klej v tablicah / čevljarski, mizarski klej; kostni, kožni klej; rastlinski, živalski klej ♦ teh. hladni klej ki lepi brez segrevanja; kazeinski klej iz kazeina, apna in dodatkov
  9.      návtičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na navtiko, pomorski: navtična raziskovanja / navtični instrumenti / navtični oddelek pomorske šole ♦ aer., navt. navtična milja dolžinska mera, 1.852 m; navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje; navtična karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; tur. navtični turizem
  10.      pisánje  -a s () 1. glagolnik od pisati: a) pisanje črk, številk; pisanje po nareku; branje in pisanje / učiteljevo pisanje na tablo; pisanje s kredo; tablica za pisanje / pisanje na pisalni stroj b) pisanje naloge, pisem, poročil / ukvarjati se s pisanjem; poljudno, strokovno, umetniško pisanje; pisanje poezije c) ne strinjajo se s pisanjem tega lista 2. kar je napisano: v svojem pisanju spet napada nasprotnike / knjiž., iron. cvetličasto pisanje preobloženo s stilnimi posebnostmi // star. pismo, dopis: dolgo je bral njeno pisanje; uradno pisanje; prišlo je pisanje od sodnije
  11.      preizkúsen  tudi preskúsen -sna -o prid. () nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česaavt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku
  12.      račúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanjefin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje račúnsko prisl.: naloge je treba rešiti še računsko
  13.      regístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na register ali registriranje: registrska oznaka, številka; registrska tablica vozila / registrska taksa / registrsko območje / registrska blagajna blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkovnavt. registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3
  14.      smérnik  -a m (ẹ̑) 1. plastičen količek s svetlobnimi odbojniki za označevanje cestnega roba: postaviti smernik / avtomobil je zaneslo v obcestni smernik 2. redko tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smernik 3. avt. smerokaz, smerni kazalec: vključiti smernik ● knjiž., ekspr. dolgo je bil njihov smernik svetovalec, vodnikgrad. opečni zidak, podolžno položen v zid
  15.      smerokàz  -áza m ( á) 1. tablica ob cesti, na križišču za označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smerokaze; smerokaz za vas Poljane; pren., publ. sklepi so lahko smerokaz za nadaljnje delo 2. avt. luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje: voznik je vključil levi smerokaz; pokvarjeni smerokazi
  16.      ščítek  -tka m () 1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči: prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: pred očmi je držal zelen ščitek 2. nav. ekspr. manjšalnica od ščit: s ščitkom prestrezati udarce / ščitek s celjskim grbom / ščitek za ušesa ščitnik / knjiž. na vratih je ščitek z imenom stanovalca napisna ploščica, tablicabot. ščitek ščitu podoben klični list pri travah, žitih, spremenjen v sesalni organ; šport. repni ščitek kos pločevine, ki ščiti rep smučke
  17.      voščén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vosek: voščena obloga; voščena sveča / voščene barvice; voščene rože; voščene vžigalice / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti / nekdaj voščena tablica lesena tablica, prevlečena z voskom / voščen sijaj; voščena bledica; biti voščen v obraz / voščena prevleka na listih, plodovih ♦ agr. voščena zrelost semen zrelost, pri kateri je vsebina mehka kot vosek; min. voščeni opal opal voščenega sijaja, navadno rjav; teh. voščena forma; um. voščena praskanka; voščene tehnike tehnike, pri katerih se kot slikarsko vezivo uporablja vosek, voščena emulzija; zool. velika voščena vešča vešča, katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in s čebeljim zarodom, Galleria mellonella; voščena vetrnica bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata voščéno prisl.: voščeno bel, rumen
  18.      vozílo  -a s (í) prevozno sredstvo: vozilo ovira promet; vozilo prehiteva, zavija v križišču; vozili sta čelno trčili; vozila vozijo, ekspr. drvijo, švigajo po cesti; parkirati, ustaviti vozilo; hitra, počasna vozila; lahko, luksuzno, veliko vozilo; kolo, luči, vrata, zavore vozila; nosilnost, preobremenjenost vozila; registrska tablica vozila; nadomestni deli za vozila / bojno, oklepno vozilo; cestno, tirno, vodno, zračno vozilo; dostavno, gasilsko, službeno, šolsko vozilo; električno, motorno vozilo na električni, motorni pogon; intervencijsko vozilo za prevoz priprtih ali prijetih oseb; osebno, tovorno, vojaško vozilo; priklopno vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora; rešilno vozilo za prevoz ponesrečenca, bolnika; terensko vozilo z močno konstrukcijo in pogonskim motorjem, visokim podvozjem in pogonom na vsa štiri kolesa za neasfaltirane, strme ceste; vesoljsko vozilo namenjeno za vesoljske polete; vlečno vozilo ki vleče drugo vozilo ∙ ljudsko vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državiteh. vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA