Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tabernakelj (2)
- tabernákelj -klja m (á) rel. omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene hostije: odpreti tabernakelj; postaviti monštranco v tabernakelj ♪
- tabernákeljski -a -o [kǝl] prid. (á) nanašajoč se na tabernakelj: tabernakeljska vratca / tabernakeljska omara baročna omara iz predalnika, na katerem je plitvejši nastavek s predalčki in ploskev za pisanje ♪