Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (9.951-9.975)
- enakoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene ♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo // ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno 2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo enakomérno prisl.: pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično ♪
- enakomérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakomernega: enakomernost dogajanja, ritma; enakomernost srčnega utripa / star. pregnati dolgočasno enakomernost enoličnost ♪
- enakonóčje -a s (ọ̑) astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga: bliža se enakonočje / jesensko enakonočje 23. septembra; pomladansko enakonočje 21. marca ♪
- enakopráven -vna -o prid. (á ā) kateremu pripadajo enake pravice: federacija kot skupnost enakopravnih narodov; oba jezika sta popolnoma enakopravna; pogajati se z enakopravnih pozicij; ženske so enakopravne z moškimi // redko enakovreden, enak: navzela se je njihovih navad in postala z njimi enakopravna enakoprávno prisl.: enakopravno sodelovati pri sestavljanju zakona ♪
- enakoprávnost -i ž (á) stanje, v katerem pripadajo vsem enake pravice: doseči, uživati, zagotoviti enakopravnost; ekonomska, nacionalna, politična enakopravnost; enakopravnost držav, narodov; enakopravnost žensk; boj za enakopravnost ♪
- enakoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je enakega rodu, stanu: med seboj so se lahko poročali le enakorodni ljudje // enakovrsten, enak: enakorodne lastnosti ♪
- enakoveljávnost -i ž (á) enakovrednost: enakoveljavnost šolskih predmetov / enakopravnost in enakoveljavnost vseh stanov ♪
- enakovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega ♪
- enakovrédnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakovrednega: enakovrednost prevoda in izvirnika / prizadeta je bila njegova zavest človeške enakovrednosti; načelo nacionalne enakovrednosti in enakopravnosti ♪
- enakozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki enako zveni: odgovoril je z nespremenjenim, enakozvočnim glasom ♦ lingv. enakozvočni besedi besedi, ki imata enako zvočno ali pisno podobo, a drugačen pomen ♪
- encíklika -e ž (í) rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica: izdati encikliko; enciklika Janeza XXIII. ♪
- enciklopédičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek ♪
- enciklopedíja -e ž (ȋ) knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti: sestavljati enciklopedijo; enciklopedija v petnajstih knjigah / glasbena, medicinska, vojna enciklopedija; splošna enciklopedija ∙ ekspr. on je prava, živa enciklopedija je zelo razgledan, načitan ♪
- enciklopedíst -a m (ȋ) 1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju: ideje francoskih enciklopedistov; enciklopedist D'Alembert 2. ekspr. enciklopedično izobražen človek: bil je izredno razgledan, pravi enciklopedist ♪
- encím -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator: prebavni encimi; delovanje encimov ♪
- endemít -a m (ȋ) biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič ♪
- endívija -e ž (í) jesenska solata s trdimi listi: saditi endivijo; zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barve ♪
- endo... ali éndo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje notranjosti: endogamija, endokarditis, endoparazit ♪
- endogén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od znotraj, notranji: endogeni faktorji nastanka bolezni; človeka oblikujejo endogeni in eksogeni vplivi; endogeni vzroki hudodelstvenosti ♦ geol. endogene sile sile, ki imajo svoj izvor v zemeljski obli ♪
- endotêrmen -mna -o prid. (ȇ) kem. pri katerem se porablja toplota: endotermen proces; endotermna reakcija ♪
- ênekráti in êne kráti prisl. (é-á) zastar. nekajkrat: šel je enekrati po izbi gor in dol ♪
- eneolít -a m (ȋ) arheol. bakrena doba: najdba iz eneolita ♪
- energetízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije: bil je vnet zagovornik energetizma ♪
- enêrgičnost -i ž (é) lastnost energičnega človeka: za tako delo je potreben človek z veliko energičnostjo / z vso energičnostjo so nastopali proti takim pojavom ♪
- energíja -e ž (ȋ) 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z energijo / električna energija; jedrska energija; sončna, vodna energija ♦ elektr. jalova energija ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; fiz. kinetična energija ki jo ima telo zaradi svojega gibanja; mehanska energija; notranja energija ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; potencialna energija ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija; ne
smemo izgubljati časa in energij; z vsemi svojimi energijami se je vrgel na problem; ustvarjalne energije ljudstva; v delo je vložil veliko energije ♪
9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051