Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (951-975)



  1.      dokumenrnost  -i ž () značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine
  2.      dolétati  -am nedov. (ẹ̑) leteč dosegati cilj: ptice so doletale in odletale / race doletajo
  3.      dolevati  -am nedov. () leteč dosegati cilj: vrane doletavajo in odletavajo; pren. zaslišal je zvonjenje, ki je doletavalo z vetrom
  4.      dolgossen  -sna -o [g] prid. (ā) knjiž., redko vitek, visokorasel: dolgostasno dekle
  5.      dominánta  -e ž () knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal ◊ bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
  6.      dopeča  -e ž (á) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnjen je bil v dolgo črno dopetačo; srajca, suknja dopetača; hlače dopetače; iron. oblekel je meniško dopetačo
  7.      dopítati  -am dov. () spitati do konca: dopitati prašiča ♦ čeb. dopitati čebele dati jim jeseni toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo dopítan -a -o: dopitana živina
  8.      dosíta  prisl. () knjiž. do sitega: dosita se najesti, napasti // zelo, močno: dosita se nadivjati, nagledati, nasmejati
  9.      dosjati  -am nedov. (ā) zastar., navadno z nikalnico imeti dovolj česa: ne dostaja mi izurjenosti; za to delo mu ni dostajalo moči dosjati se tikati se, zadevati: kar se mene dostaja, si lahko brez skrbi; to se dostaja njegovega dela
  10.      dosti  -snem dov.) zastar. prestati, prebiti, odslužiti: umrl je, preden je dostal kazen / izpit je uspešno dostal opravil, naredil
  11.      dosva  -e ž () prenos, prevoz česa na določen kraj: zagotoviti redno dostavo; dostava časopisa, pošte; dostava mleka na dom; rok za dostavo
  12.      dosvek  -vka m () kar je dodatno, zraven pripisano: v dostavku navaja še nekaj podatkov; dostavek k zapisniku / pripovedovanje je rad razširil z lastnimi dostavki
  13.      dosven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na dostavo: dostavna vozila / v svojem dostavnem okolišu redno dostavlja pošto / dostavni avtomobil zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živiladm. dostavna knjiga knjiga, v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; fot. dostavna leča leča, s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva
  14.      dostavítev  -tve ž () glagolnik od dostaviti: plačati račun ob dostavitvi blaga; dostavitev odločbe
  15.      dosviti  -im dov.) 1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali 2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega dosvljen -a -o: pravočasno dostavljeno blago
  16.      dostavljáč  -a m (á) kdor komu kaj dostavlja: dostavljač ni izročil pošte o pravem času; dostavljač časopisov, kruha; dostavljač pri trgovskem podjetju
  17.      dostavljálnik  -a [n in ln] m () dostavni avtomobil: blaga je bilo za dva tovornjaka in dostavljalnik
  18.      dosvljanje  -a s (á) glagolnik od dostavljati: dostavljanje časopisov, pošte; dostavljanje na dom
  19.      dosvljati  -am nedov. (á) 1. prinašati, dovažati kaj na določen kraj: popravljene aparate dostavljajo strankam na dom / pisar. dostavljamo vam anketo pošiljamo 2. večkrat dodatno, zraven povedati: kadar so govorili o njem, so dostavljali, da je junak
  20.      dostavljávec  -vca m () kdor komu kaj dostavlja: naročeno blago mi je pripeljal dostavljavec; dostavljavec časopisov, paketov
  21.      dostavljávka  -e ž () ženska, ki komu kaj dostavlja
  22.      dostavljív  -a -o prid. ( í) ki se da dostaviti: dostavljiva pošiljka
  23.      dostavljívost  -i ž (í) značilnost dostavljivega: dostavljivost pošiljke
  24.      dosvnica  -e ž () adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika; dobavnica: pregledati dostavnico ♦ ptt obrazec za dostavo priporočenih pošiljk, na katerem naslovnik potrdi prejem
  25.      dostavnína  -e ž () plačilo za dostavo: plačati dostavnino; dostavnina za časopis, za mleko

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA