Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (926-950)



  1.      distancíranje  -a s () glagolnik od distancirati se: distanciranje vlade od pisanja posameznih listov / priprava za distanciranje valjev
  2.      distancírati se  -am se dov. in nedov. () publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente
  3.      disnčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu
  4.      disnčnik  -a m () arhit. predmet, ki drži določen razmik med konstrukcijskima elementoma: distančniki med stropom in dekorativno ploščo
  5.      divôta  -e ž (ó) zastar. čudovitost, lepota: to je prava divota; divote gora
  6.      dizertacija  ipd. gl. disertacija ipd.
  7.      dlétast  -a -o prid. (ẹ́) podoben dletu: žolna ima dolg dletast kljun; dletast sveder; dletasti zobje glodavcev
  8.      dobróta  -e ž (ọ̑) 1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka: čudi se njeni dobroti; storiti kaj iz dobrote; ne verjame v njegovo dobroto; materina, srčna dobrota / službo je dobil samo po njegovi dobroti 2. nav. mn. dejanje, storjeno komu v korist: nikoli ji ne bom mogel povrniti vseh dobrot; izkazovati, deliti dobrote; zahvaliti se komu za prejete dobrote; obsipati koga z dobrotami // star. korist, dobro: otroci se ne zavedajo, kakšna dobrota je zanje učenje / zastar. zemeljske dobrote užitki, prijetnosti 3. nav. mn. dobra jed ali pijača: nanesli so mu raznovrstnih dobrot; postregli so mu z vsemi dobrotami, ki so jih premogli; miza je bila polna najrazličnejših dobrot 4. zastar. dobra kakovost: vino ni posebne dobrote ● ekspr. sama dobrota ga je je zelo dober, dobrosrčen; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš; preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjojur. pravna dobrota oprostitev od pričevanja proti bližnjim sorodnikom
  9.      dobrovíta  -e ž () bot. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih, Viburnum lantana: grmi dobrovite; dekle je tanko kot šiba dobrovite
  10.      docvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: drevje docveta; pren. lepota ji docveta
  11.      docvítati  -am nedov. () približevati se koncu cvetenja: pred šolskim oknom je docvitala jablana
  12.      dočísta  prisl. () knjiž. do čistega: zdaj je dočista umit // popolnoma, čisto: dočista izprazniti; dočista osiveti, uničiti
  13.      dogovljati  -am nedov. (á) redko dodelovati, dokončevati: dogotavljati obleko
  14.      dóhtar  -ja m (ọ́) 1. nižje pog. zdravnik, doktor: iti k dohtarju; poslati po dohtarja / vedno hodi okoli dohtarjev 2. star. odvetnik, advokat: zadevo sem izročil dohtarjem / jezični, pravdarski dohtar ∙ pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno
  15.      dóhtarica  -e ž (ọ́) nižje pog. zdravnica, doktorica: njegova hči hoče postati dohtarica
  16.      dohriti  -im nedov.) ekspr. prizadevati si govoriti učeno: misli, da ga vsi občudujejo, kadar dohtari; sredi večje družbe je dohtaril bradat študent
  17.      dóhtarski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na dohtar 1: dohtarska služba / ekspr. ima čisto dohtarsko pisavo težko čitljivo, nerazločno
  18.      dokumencija  -e ž (á) 1. glagolnik od dokumentirati: trditev je potrebna dokumentacije; obširna, vsestranska dokumentacija / ekonomska dokumentacija // redko dokumenti, listine: vojaška dokumentacija; dokumentacija poslanega blaga 2. podatki in strokovna literatura v zvezi z določenim delom, vprašanjem: za gradnjo šole so že pripravili potrebno dokumentacijo; za investicijske kredite je treba predložiti izčrpno dokumentacijo; izdelati, overiti tehnično dokumentacijo; objavili so dokumentacijo o podelitvi Nobelovih nagrad // zbiranje takih podatkov in literature: dokumentacija se je v zadnjem času močno razmahnila; oddelek za dokumentacijo
  19.      dokumentacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dokumentacijo: publikacija ima predvsem dokumentacijski značaj / dokumentacijski viri; dokumentacijsko gradivo / dokumentacijska služba
  20.      dokumentalíst  -a m () kdor opravlja dokumentacijo: dokumentalisti in informatorji; razpisati delovno mesto dokumentalista za tehnično dokumentacijo
  21.      dokumenrec  -rca m () publ. dokumentarni film: nagradili so dva najboljša dokumentarca; barvni dokumentarec o himalajskih vzponih; režiser je avtor številnih dokumentarcev
  22.      dokumenren  -rna -o prid. () s katerim se kaj dokumentira, utemeljuje: dokumentarni podatki; dokumentarna literatura iz narodnoosvobodilnega boja; zbiranje dokumentarnega gradiva / delo ima razen umetniške vrednosti še dokumentaren pomen / dokumentarni film film iz posnetkov, narejenih v kraju, času, v katerem se dejanje godi
  23.      dokumenričen  -čna -o prid. (á) dokumentaren: dokumentarično gradivo / njegove ugotovitve imajo dokumentaričen pomen; razstava ima dokumentarično vrednost dokumenrično prisl.: delo dokumentarično prikazuje zgodovinske dogodke
  24.      dokumenričnost  -i ž (á) dokumentarnost: nehotena dokumentaričnost knjige
  25.      dokumentaríst  -a m () 1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista 2. redko dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA