Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (9.251-9.275) 
- drhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti ∙ ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika 2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje 3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost drhté: drhte je stala med vrati drhtèč -éča -e: čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe ♪
- drhtív -a -o prid. (ȋ í) redko drhtav, drhtljiv: drhtive roke ♪
- drhtúlja -e ž (ú) nav. mn., zool. s hrbtne strani sploščena morska riba, ki proizvaja električno napetost; električni skat: progasta drhtulja ♪
- dríča -e ž (í) zastar. drsalnica, drsnica: otroci so imeli gladko dričo ♪
- dríčast -a -o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta ♪
- driskáč -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi ♪
- drískavost -i ž (ȋ) pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost ♪
- dristílen -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj ♪
- dristílo -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
- dristíti -ím nedov. (ȋ í) star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: dristiti bolnika ♪
- dŕkati -am nedov. (ȓ) zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat ♪
- dŕkelj -klja m (ŕ) zastar. palica, krepelec: otroci so z drklji udrihali po oslu ♪
- dŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu / ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil ♪
- drkòt -ôta m (ȍ ó) zastar. drdranje, ropot: drkot koles ♪
- drlèsk -éska in -êska m (ȅ ẹ́, é) močen udarec, ki ga spremlja rezek glas: z drleskom zapreti vrata ♪
- drléskati -am tudi drlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) z drleskom zapirati: drleskati z okni / vrata kar naprej drleskajo ♪
- dŕma -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov) ♪
- dŕmati -am nedov. (r̄ ȓ) star. tresti, stresati: drmal je mlado jablano ♪
- dŕmež in dŕmeš -a m (ȓ) hrvatski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: gostilna se je tresla od drmeža ♪
- dŕn -a m (r̄) star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn ∙ zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros ♪
- drnáten -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu ♪
- drnína -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh ♪
- drnóselj -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo ♪
- drób 1 -a m, mest. ed. tudi drôbu (ọ̑) 1. ekspr. trebuh: bolečine v drobu 2. star. drobovje: ves drob ima bolan / zaloge premoga v zemeljskem drobu ♪
- dróba in drôba -e ž (ọ́; ó) petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin ♪
9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 
