Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (9.176-9.200)


  1.      dramátski  -a -o prid. (ȃ) 1. dramski: dramatski pisatelj / dramatska književnost; dramatsko delo / dramatski krožek / gostovanje dramatske družine 2. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti; dramatičen: dramatski dogodki; prizor je postajal čedalje bolj dramatski dramátsko prisl.: dramatsko dovršeni dialogi ♪
  2.      dramatúrški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic ♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta dramatúrško prisl.: delo dramaturško predelati ♪
  3.      dramíti  in drámiti -im nedov. (ȋ á) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi: ravnokar je zadremala, nikar je ne drami! ropot ga je neprestano dramil iz spanja; otroci se že dramijo / dramiti bolnika iz omame; pren., pesn. nedeljsko jutro se je dramilo nad mestom 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: razgibani dogodki dramijo pisatelju domišljijo; vsak prostor tam mi drami spomine na nekdanje dni; njegove besede mu dramijo dvome / dramiti otrokove skrite sposobnosti 3. zastar. motiti: glasovi dramijo nočno tišino; dramiti praznični mir dramíti se in drámiti se pesn. porajati se, nastajati: hrepenenje po nečem velikem se je dramilo v njem; v srcu se mu drami upanje dramèč -éča -e: sveža, drameča se zemlja ♪
  4.      drámski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dramo ali dramatiko: dramski kritik, pisatelj; dati romanu dramsko podobo / to je njegov dramski prvenec; dramska umetnost; dramsko delo ♦ lit. dramski konflikt // igralski, gledališki: dramski amaterizem; na šoli so ustanovili dramski krožek / dramska družina ansambel, igralci ♪
  5.      drápati  -am in -ljem nedov. (ā) 1. star. praskati: ljudje so ga drapali in ščipali 2. trgati, cefrati: drapati na kosce ♪
  6.      drapé  -ja m (ẹ̑) tanka tkanina iz česane volne: uniforma iz drapeja; neskl. pril.: drape tkanina ♪
  7.      draperíja  -e ž (ȋ) nav. mn. okrasna nagubana, nabrana zavesa ali prevleka: na stene so obesili draperije; bogate, težke draperije; draperija iz brokata; blago za draperije ♦ um. nagubana zavesa ali oblačilo s stilno opredeljivim načinom gubanja ♪
  8.      drapírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nabrati v gube, nagubati: drapirati obleko, zavese // okrasiti z draperijami: drapirati stene v dvorani; pren., knjiž. drapiral si je svet s sanjami drapíran -a -o: drapirana obleka ni primerna za vsako postavo ♪
  9.      drápniti  -em dov. (á ȃ) star. prasniti, oprasniti: zelo ga je drapnil ♪
  10.      dráskav  -a -o prid. (á) zastar. razpokan, razjeden: čakata v kotu, kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni Tolstec in draskavi Veliki Draški vrh (J. Mencinger) ♪
  11.      dráslja  -e ž (ȃ) geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi: voda se prebija iz draslje v drasljo ♪
  12.      drát  -a m, mn. tudi dratóvi (ȃ) nižje pog. žica: kolobar zarjavelega drata ♪
  13.      draténka  -e ž (ẹ̄) nižje pog. žična krtača: čistiti z dratenko ♪
  14.      dráva  -e ž (á) cigareta slabše kakovosti z imenom Drava: prižgal si je dravo; neskl. pril.: cigarete drava in drava cigarete ♪
  15.      drávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Dravo: dravski breg, most / Dravska banovina v stari Jugoslaviji banovina, ki obsega slovensko ozemlje ♪
  16.      dráž  -í ž (ȃ) knjiž. 1. privlačnost, mikavnost: posebno draž dajejo kipu skopo nakazane oblike / kulturnozgodovinske draži mesta / mn.: vabile so ga njene osebne draži; ženske draži 2. redko čutno vznemirjenje: dekle je vzbudilo v njem rahlo draž; ob njegovem obisku je vselej začutila neko draž ♪
  17.      dražé  -ja m (ẹ̑) zdravilna kroglica ali tableta, oblita s čokolado, sladkorjem: zdravila v obliki dražejev; neskl. pril.: draže bonboni bonboni, pri katerih je na lešnik, mandelj nanesena plast sladkorja ali čokolade ♪
  18.      dražílen  -lna -o prid. (ȋ) ki draži, vznemirja: dražilne dišave; dražilno obmorsko podnebje / dražilen kašelj ♦ čeb. dražilno pitanje krmljenje čebel z namenom, da bi matica močneje zalegala dražílno prisl.: dražilno vplivati na kaj ♪
  19.      dražíti  in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov ♪
  20.      dražljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival 2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik dražljívo prisl.: vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske ♪
  21.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja ♪
  22.      drážnik  -a m (ȃ) nar. odtočni jarek: dražnik na cesti ni bil očiščen ♦ gozd. poševni odtočni jarek na gozdnih cestah ♪
  23.      dŕča  -e ž (ŕ) plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino: spuščati hlode po drčah; še dolgo po neurju se je kotalilo kamenje po drči; pot so nadaljevali kar po drči // teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: lesena drča; transportne drče ◊ gozd. žična drča žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže; navt. drča (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje; sanišče ♪
  24.      drdrálo  -a s (á) šalj. kar drdra, ropota: otroci so se kar gnetli okrog vrtiljaka, okrog tistega starega drdrala ♪
  25.      dŕdrast  -a -o prid. (ȓ) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrasta ženska ♪

   9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA