Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (8.926-8.950)



  1.      domêhka  in doméhka prisl. (; ẹ̑) redko tako da postane mehko; do mehkega: skuhati kostanj domehka
  2.      dómek  -mka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od dom: ima nekaj krp zemlje in majhen domek; lesen, reven domek ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
  3.      doména  -e ž (ẹ̑) 1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je postalo domena organov samoupravljanja / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov 2. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene
  4.      domének  -nka m (ẹ̑) kar je domenjeno: najin včerajšnji domenek velja; resen domenek // sestanek, zmenek: popoldne imam domenek z njim
  5.      domeníti se  in doméniti se -im se dov. ( ẹ́) dogovoriti se: domeniti se za sestanek; s starši smo se že domenili doménjen -a -o: diskutanti so bili domenjeni med seboj; za sestanek je že vse domenjeno; ekspr. torej domenjeno, dobiva se pri tebi / domenjeni znaki znaki, ki se uporabljajo po dogovoru
  6.      doméstik  -a m (ẹ̄) pri starih Rimljanih pripadnik cesarjeve telesne straže: stotnik domestikov
  7.      domestík  -a m () tekst. močna, gosta bombažna tkanina za perilo: kupila je celo balo domestika
  8.      domestikálen  -lna -o prid. () jur., zgod. nanašajoč se na finančno gospodarstvo deželnih stanov: črpati iz domestikalnega fonda
  9.      domèt  -éta m ( ẹ́) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju: rakete z dolgim dometom; domet topov je bil prekratek; top z dometom osem tisoč metrov // razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: novi radijski oddajniki so občutno povečali domet radijskih postaj 2. oddaljenost, v kateri se da kaj doseči z izstrelkom ali vrženim predmetom: ušel je iz dometa strojničnega ognja; psi so se pripodili na domet kamna; biti v dometu topov 3. publ. dosežek, uspeh: novi film je režiserjev najvišji domet
  10.      domicíl  -a m () 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice
  11.      dómina  -e ž (ọ̑) nav. mn. ploščica, ki ima na eni strani dve polji s pikami: postavljati, razmetavati domine; padali so drug za drugim kot domine ∙ nizko izbil ti bom tiste tvoje domine zobe // igra s takimi ploščicami: igrati domino; povabil me je na partijo domine
  12.      dominánten  -tna -o prid. () 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ◊ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo dominántno prisl.: dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester
  13.      domínij  -a m (í) politična in gospodarska oblast, gospostvo: evropske države izgubljajo svoj dominij v Afriki ♦ zgod. osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota; zemljiško gospostvo
  14.      dominikánka  -e ž () redovnica reda sv. Dominika: samostan dominikank
  15.      dominikánski  -a -o prid. () nanašajoč se na dominikance: dominikanski red, samostan
  16.      dominión  -a m (ọ̑) samostojna država, nastala iz britanske kolonije in le rahlo povezana z matično državo: britanski dominioni; dati deželi položaj dominiona
  17.      dominírati  -am nedov. () 1. biti v prevladi, v premoči, prevladovati: v industriji je dominiral tuj kapital; na tamkajšnji univerzi dominira študij prava; na sestanku sta dominirali dve temi / v takratnem političnem življenju je dominiralo nacionalno vprašanje // ekspr. zaradi popolnosti vzbujati občudovanje: v naslovni vlogi je dominiral gost iz Zagreba; dominirati v družbi 2. ekspr. stati, dvigati se nad čim: grad dominira nad mestom; nad hišami dominira kupola dominirajóč -a -e: dominirajoč položaj
  18.      dómino  -a m (ọ̑) 1. maškaradni plašč s kapuco, navadno svilen: oblečen je bil v širok rdeč domino; črn domino // kdor je oblečen v tak plašč: ustavil ga je eleganten domino 2. redko igra s ploščicami, ki imajo na eni strani dve polji s pikami; domina: odigrala sva dve partiji domina
  19.      domíselnost  -i [sǝl] ž () lastnost, značilnost domiselnega človeka: manjka mu domiselnosti; režiser je s svojo domiselnostjo podprl avtorja; domiselnost v iskanju novih prijemov v glasbi / domiselnost karikature / zanj sta bila značilna bujna domiselnost in ognjevit temperament
  20.      domíslek  -a [lǝk] m () izvirna izpeljava, rešitev česa: njegovo delo kaže številne lastne domisleke; film je poln posrečenih domislekov / vsi so hvalili njen domislek, da jim nastavijo past idejo, predlog // izvirna, duhovita misel: fant je kar sipal domisleke
  21.      domíslica  -e ž () izvirna, duhovita misel: smejali so se njegovi domislici; ekspr.: dekle je kar stresalo domislice; njegova esejistična proza se iskri od domislic / duhovita domislica // izvirna izpeljava, rešitev česa: vsi so glasovali za domislico, ki jo je predlagal predsednik ♦ gled. režijska domislica
  22.      domísliti  -im dov.) 1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel; pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče 2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost; domislil ga je, da mora domov; gotovo se bo domislil, da ni plačal; nisem se domislil, da danes ni uradnih ur domísliti se 1. s premišljanjem obnoviti v spominu; spomniti se: domislil se je vsega, kar je videl; ni se mogel domisliti njegovega imena; poskušal se je domisliti, kako se pesem začne // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje 2. dobiti kako misel, idejo: domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; domislil se je, da bo šel na lov / počasi se bo že domislil česa boljšega 3. redko izkazati pozornost s kako stvarjo: upamo, da se nas boste domislili s kako kartico domíšljen -a -o: domišljen režijski koncept; vse misli so domišljene
  23.      domíšljati  -am nedov. (í) 1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domišljal je svoj odnos do umetnosti 2. opozarjati na kaj, spominjati: ne maram, da me kdo domišlja na plačilo domíšljati se s premišljanjem obnavljati v spominu; spominjati se: le polagoma se je domišljala vseh dogodkov; ta obraz sem že videl, se je domišljal domíšljati si 1. imeti pretirano dobro mnenje o sebi: tale fant si preveč domišlja zaradi svojih uspehov; redko domišlja si na svojo bistroumnost / domišlja si, da vse ve 2. imeti kako namišljeno stvar za resnično: samo domišlja si, da je bolan; bolnik si domišlja, da je Napoleon // misliti si, predstavljati si: najbrž ni vse tako, kakor si on domišlja; nikoli si nisem domišljal, da je ta kraj tako lep
  24.      domišljáva  -e ž () zastar. 1. domišljija: imeti domišljavo; to je ustvarila človeška domišljava / izgublja se v svojih domišljavah sanjarijah, predstavah 2. domišljavost, nadutost: otresti se domišljave
  25.      domišljávost  -i ž (á) 1. lastnost domišljavega človeka: odbija jih fantova prevzetnost in domišljavost; s svojo domišljavostjo se je osmešil 2. zastar. domišljija: razgreta domišljavost mu je vzbujala razne misli

   8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA