Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (8.851-8.875) 
- dolgínski -a -o [u̯g] prid. (ȋ) nanašajoč se na dolgine: dolginska postava / dolginski možak dolginast ♪
- dolgobrád in dolgobràd -áda -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolgo brado: star dolgobrad možak ♪
- dolgocvéten -tna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) bot., v zvezi dolgocvetni jeglič jeglič z dolgo venčno cevjo, rastoč na planinskih tratah, Primula halleri ♪
- dolgočásen -sna -o [u̯g] prid., dolgočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja dolgočasje: dolgočasen članek, film; dolgočasen jesenski dan; ta kraj je dolgočasen; njegovo delo je zelo dolgočasno; življenje v mestu se mu je zdelo dolgočasno / dolgočasen človek / fant z dolgočasnim obrazom dolgočásno prisl.: dolgočasno govoriti / v povedni rabi bilo mu je dolgočasno ♪
- dolgočásenje -a [u̯g] s (á) glagolnik od dolgočasiti: dolgočasenje ob nezanimivi knjigi / ta govor je samo dolgočasenje poslušalcev ♪
- dolgočásiti -im [u̯g] nedov. (á ȃ) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi ♪
- dolgočásje -a [u̯g] s (ȃ) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: mori ga dolgočasje; to dela samo iz dolgočasja; v tem kraju bi umrl od dolgočasja; neznosno dolgočasje; dolgočasje zimskih večerov / njegov obraz ni kazal ničesar razen dolgočasja / natisnili so tako dolgočasje dolgočasno besedilo ∙ ekspr. preganjati dolgočasje ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas ♪
- dolgočásnica -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica! ♪
- dolgočásnost -i [u̯g] ž (á) lastnost, značilnost dolgočasnega: dolgočasnost mesta, zgodbe / vsem je že presedala njegova dolgočasnost ♪
- dolgočasováti -újem in dolgočásovati -ujem [u̯g] nedov. (á ȗ; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile ♪
- dolgoglávec -vca [u̯g] m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo: stari Slovani so bili pretežno dolgoglavci ♪
- dolgojezíčnež -a [u̯g] m (ȋ) ekspr. kdor veliko govori, opravlja: tak dolgojezičnež je ♪
- dolgokocínast -a -o [u̯g] prid. (í) ki ima dolge kocine, dlake: dolgokocinasta žival / dolgokocinast kožuh ♪
- dolgolíčen -čna -o [u̯g] prid. (ȋ ȋ) star. ki ima dolg, podolgovat obraz: dolgoličen starec ♪
- dolgolíst -a -o [u̯g] prid. (ȋ ȋ) dolgolisten: dolgolista palma ♪
- dolgolísten -tna -o [u̯g] prid. (ȋ) ki ima dolge liste: dolgolistna palma ♦ bot. dolgolistni jetičnik; dolgolistna meta ♪
- dolgonósec -sca [u̯g] m (ọ̑) ekspr. kdor ima dolg nos: kako se mi je posmehoval ta dolgonosec! ♪
- dolgopecljàt -áta -o [u̯g] prid. (ȁ ā) ki ima dolg pecelj: dolgopecljati listi, plodovi / dolgopecljat cvet ♦ bot. dolgopecljati brest brest, s plodovi na dolgih pecljih, Ulmus laevis ♪
- dolgopét in dolgopèt -éta -o [u̯g] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) raba peša dolgonog: dolgopet deček; starec je bil dolgopet in suh ♪
- dolgopétež -a [u̯g] m (ẹ̑) dolgopetec: ta dolgopetež mi je pobegnil ♪
- dolgopŕst -a -o [u̯g] prid. (ȓ r̄) 1. ki ima dolge prste: nežna, dolgoprsta roka 2. evfem. kradljiv, tatinski: prijeli so dolgoprstega nepridiprava; dolgoprsta druščina ♪
- dolgopŕsten -tna -o [u̯g] prid. (ȓ) 1. ki ima dolge prste: dolgoprstne roke 2. evfem. kradljiv, tatinski: dolgoprstni fant ♪
- dolgopŕstnež -a [u̯g] m (ȓ) evfem. tat, kradljivec: dolgoprstneži so okradli zlatarno; nevaren dolgoprstnež ♪
- dolgopŕstnica -e [u̯g] ž (ȓ) evfem. tatica, kradljivka: prijeli so premeteno dolgoprstnico ♪
- dolgorép in dolgorèp -épa -o [u̯g] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima dolg rep: dolgorep konj, pav; tam se po drevju podijo pisane ptice in dolgorepe opice / dolgorepa papiga ♪
8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 
