Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (8.001-8.025)
- dávkarica -e ž (ā) star. davkarjeva žena ♪
- dávkarstvo -a s (ā) opravljanje davčnih poslov: davkarstvo takrat še ni bilo urejeno / bil je v službi pri davkarstvu na davkariji ♪
- dávnaj prisl. (á) star. zdavnaj, davno: mestnih vrat že davnaj ni več / od davnaj ga poznam oddavnaj ♪
- davnínski -a -o (ȋ) pridevnik od davnina: sedanjost potaji se v čar davninski (M. Jarc) ♪
- dávno prisl. (á) 1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna 2. zelo dolgo časa: to vem že davno ● ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven ♪
- de... predpona v sestavljenkah 1. za izražanje nasprotnosti tega a) kar je pomen osnovne besede: dehumanizacija, demilitarizacija; denacionalizirati b) kar pomeni beseda z drugačno predpono: defenziva, degresija 2. za izražanje odstranjevanja, smeri proč, stran: depilacija, deratizacija; degažirati ♪
- debákel -kla m (á) knjiž. polom, propad, poraz: vojni debakel / ta film je eden največjih režiserskih debaklov ♪
- debáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer ♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo nad sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje ♪
- debatêr -ja m (ȇ) kdor (rad) debatira: vsi debaterji so se ustavili ob tem problemu / bil je dober govornik in ognjevit debater ♪
- debatírati -am nedov. (ȋ) izmenjavati mnenja, navadno v razgovoru, razpravljati: debatirati o literaturi; vneto sta nekaj debatirala; z njim se ne da debatirati ∙ ekspr. o vrednosti drame bi se dalo debatirati vprašanje vrednosti drame še ni razčiščeno; drama (najbrž, verjetno) ni dobra ♪
- dêbel -éla -o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ́) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti // ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ? 3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti, ant. droben: debele grozdne
jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel // ki sestoji iz razmeroma velikih enot, ant. droben: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg // z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča 4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa, ant. suh: debel človek; zaklali so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice 5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale 6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh ● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja;
je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ◊ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah debélo prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta // izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal ● ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek debéli -a -o sam.: ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo
pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah ♪
- debelína -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk) ♪
- debelíti -ím nedov. (ȋ í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati ♪
- debélkast -a -o [u̯k in lk] prid. (ẹ̑) ekspr. nekoliko debel: debelkasta natakarica ♪
- dêbelnat -a -o [bǝl] prid. (ē) redko deblat: debelnata drevesa ♪
- debelokljún -a m (ȗ) ekspr. ptič z debelim kljunom: klepetavi, pisani debelokljuni ♪
- debelokljúnast -a -o prid. (ū) ki ima debel kljun: debelokljunasta papiga ♪
- debelokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež ♪
- debeloplóden -dna -o prid. (ọ̑) agr. ki ima debele, velike plodove: debeloplodna sorta jagod ♪
- debelóst -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske ♪
- debelozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima debela zrna: debelozrnat pesek, smodnik / debelozrnata koruza ♪
- debelúharica -e ž (ȗ) slabš. zelo debela ženska: debeluharica se je smejala na vsa usta ♪
- debelúhast -a -o prid. (ū) ekspr. debel, debelušen: debeluhast župan; mož je debeluhast in zelo rdeč v obraz / bil je nizke, debeluhaste postave ♪
- debelúšast -a -o prid. (ú) ekspr. nekoliko debel: debelušasta kuharica / debelušaste vrečke sladkorja ♪
- debelúšček -čka m (ȗ) ljubk. debel človek, navadno otrok: novi kolega je bil simpatičen debelušček; rdečeličen debelušček je čofotal po vodi ♪
7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101