Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (7.826-7.850)



  1.      črpálka  -e ž () priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov: črpalka črpa, deluje; vodna črpalka na električni pogon; črpalka za gorivo / motorna, ročna črpalka ♦ strojn. batna črpalka; vakuumska, zračna črpalka // navadno v zvezi z bencinski stavba s črpalnimi napravami za oskrbovanje z gorivi in mazivi: pripeljal je na bencinsko črpalko / pog. v počitnicah je delal na črpalki
  2.      črpálnica  -e ž () 1. stavba s črpalnimi napravami: otvoritev črpalnice za novi vodovod 2. zastar. črpalka
  3.      čŕpati  -am nedov. () 1. s črpalko sesati, dobivati tekočino: črpati nafto; črpati vodo iz vodnjaka / črpati sok iz želodca 2. knjiž. zajemati, dobivati iz česa: črpati podatke iz statističnega gradiva; iz njihovih zgledov črpamo moč za nadaljnje delo; snov za svoja dela je črpal iz ljudstva; črpati znanje iz knjig; črpati les iz gozda 3. redko jemati moč, slabiti: vročina črpa telo črpajóč -a -e: črpajoč iz svojih bogatih izkušenj
  4.      čŕstev  -tva -o prid. (ŕ) nar. čvrst, krepek: taka črstva ženska
  5.      čŕt 1 -a m () star. sovraštvo, mržnja: v srcu se mu je zbudil črt nad njim; odvrnil je od sebe njihovo jezo in črt
  6.      čŕtež  -a m () 1. knjiž. kar je narisano; risba, skica: narisal je črtež taborišča / črtež nazorno kaže razvoj manjšinskih šol / od ozadja se je izrazito odražal črtež njegove glave obris, kontura 2. zastar. idejni osnutek, načrt: naredil je natančen črtež za napad; pisatelj je prvotni črtež za roman spremenil
  7.      črtéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. sovražen, nasproten: babica mu je bila močno črtežna
  8.      čŕtica  -e ž (ŕ) 1. manjšalnica od črta: lestvica na termometru je zaznamovana s črnimi črticami; pozabil je narediti črtico na t / v vsaki črti in črtici obraza je tičala samozavest 2. lit. kratek (liričen) leposlovni spis: Cankarjeve črtice; spominska črtica
  9.      čŕtičar  -ja m (ŕ) knjiž. kdor piše črtice: iz črtičarja se je razvil v novelista in dramatika
  10.      črtílec  -lca [c in lc] m () zastar. sovražnik, nasprotnik: imel je častilce in črtilce
  11.      čŕtka  -e ž (ŕ) manjšalnica od črta: strmine so na zemljevidu označene s črtkami / obleka s črtkami / po britju je bil njegov obraz poln rdečih črtk
  12.      čŕtkast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je iz črtk: črtkasta črta; črtkasta mesta na zemljevidu 2. ki ima črtke: črtkasto blago
  13.      čŕtkati  -am nedov.) 1. delati s črtkami enakomerno prekinjeno črto: višine v trikotniku črtkaj // delati črtke: črtkati po papirju 2. označevati z vzporednimi črtkami: rudarska področja črtkajte poševno ◊ geogr. delati črtke, katerih zgoščenost označuje na zemljevidih vzpetine čŕtkan -a -o: črtkana črta; črtkana ploskev
  14.      čŕtnik  -a m () zastar. svinčnik, pisalo
  15.      čŕv  -a m () 1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv // ekspr., navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ali misel: črv gloda, grize v srcu; črv kesa, ljubosumnosti 2. ekspr. nepomemben, neznaten človek: v njihovih očeh smo le črvi 3. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: ima črva na prstu ● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno; ta človek je pravi knjižni črv knjižni molj
  16.      črvád  -i ž () star. črvi: črvad gomazi, leze; v lesu se je zaredila črvad
  17.      čŕvast  -a -o prid. () 1. podoben črvu: črvast podaljšek slepega črevesa; črvasta oblika telesa 2. tak kot pri črvu: črvasto gibanje črev čŕvasto prisl.: črvasto se zvijati
  18.      črvavéti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati črviv: les črvavi
  19.      črvínka  -e ž () bot. nizka rastlina s tankimi, ozkimi listi, ki raste navadno po grušču, Minuartia
  20.      črvojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) 1. razjeden od črvov; črviv: črvojeden štor; črvojedna skrinja 2. star. ničvreden, slab: črvojedna literatura
  21.      črvojédina  -e ž (ẹ̄) moknati ostanki lesa, ki ga razjedajo črvi: iz luknjic v tramu se je usula črvojedina; duh po plesnobi in črvojedini // rovi, ki jih naredi črv v lesu: omara je že vsa pikasta od črvojedine
  22.      čúčniti  -em dov.) star. počepniti, počeniti: previdno čučne na tla
  23.      čúd  -i ž () knjiž., s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: bila sta zelo različne čudi; pokazal je svojo pravo čud; po svoji čudi je bil mehek; bil je nagle, nasilne čudi / poznam pasjo čud ∙ star. to mi je po čudi mi je všeč
  24.      čúda  prisl. () ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: čuda gosta trava; čuda malo prostora 2. izraža zelo veliko količino: po travnikih se je paslo čuda živali / nakradli so čuda; prim. začuda
  25.      čudapóln  -a -o [n] prid. (ọ̑ ọ́) zastar. zelo lep, čudovit: čudapolna poletna noč

   7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA