Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (7.801-7.825)
- črnávka tudi črnjávka -e ž (ȃ) modrikasta lisa, podplutba pod kožo: od udarcev so se delale klobase in črnavke; iz pretepa so odnesli nekaj prask in črnavk ♪
- črnè -éta m (ȅ ẹ́) slabš., redko kdor ima črne lase, temno polt: pri hiši so bili sami črneti ♪
- čŕnec -nca m (ȓ) 1. človek črne rase: ameriški črnci; boj za enakopravnost črncev 2. redko črna žival, navadno konj: rjavec in črnec 3. zastar. črna kava: skodelica dišečega črnca ♪
- črnênje -a s (é) glagolnik od črneti: črnenje starih dreves ♪
- črnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati črn, temen: robidnice se debelijo in črnijo; žerjavica črni; nebo črni 2. knjiž. temno se odražati, kazati: na gričih črnijo gozdovi; med drevjem črni nizka hiša; preorane njive se črnijo med travniki ♪
- črníca -e ž (í) 1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica 2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice // nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice 3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice ◊ agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula ♪
- črníčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ga sestavlja črnica: črnična zemlja / črnična polja ♪
- črníkast -a -o prid. (í) ki je nekoliko črne, temne barve: črnikast dim; črnikasti oblaki; ženska črnikastega obraza; prsti so postali črnikasti / bil je suh, črnikast človek črníkasto prisl.: črnikasto siva ali črnikastosiva gmota ♪
- črnílovka -e ž (ȋ) gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke ♪
- črnína -e ž (í) 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini ♪
- črnjáva -e ž (ȃ) 1. knjiž., ekspr. kar je črno: izza gore se vzdiguje grozeča črnjava / bujna črnjava na njeni glavi // redko lastnost črnega, črna barva; črnina: črnjava hudournih oblakov; črnjava gozda 2. les. temnejši les v sredini debla: črnjava hrasta; črnjava in beljava ♪
- čŕnkast -a -o prid. (ȓ) ki ni popolnoma črn: ptič je po hrbtu črnkast; črnkasta krava / krepek, črnkast mož čŕnkasto prisl.: črnkasto rjave ali črnkastorjave oči ♪
- črnoborzijániti -im nedov. (á ȃ) slabš. ukvarjati se s črno borzo: črnoborzijanil je s pretihotapljenim blagom ♪
- črnobradàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima črno brado: temnopolt, črnobradat človek ♪
- črnóga -e ž (ọ́) bot. trajnica gorskih gozdov z belimi cveti, Actaea spicata ♪
- črnoglédnež -a m (ẹ̑) kdor vidi vse v življenju slabše, kot je: očitali so mu, da je zabavljač in črnoglednež; črnogledneži so napovedovali poraz ♪
- črnoóka -e ž (ọ̄) zool. manjša ploščata sladkovodna riba z velikimi črnimi očmi, Abramis sapa ♪
- črnosrájčnik -a m (ȃ) slabš. italijanski fašistični vojak: črnosrajčniki so strahovali slovenske vasi; bataljoni črnosrajčnikov ♪
- črnošólec -lca m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor je hodil v črno šolo in se naučil čaranja: verjela je, da črnošolci znajo delati točo 2. zastar. slušatelj bogoslovja; bogoslovec ♪
- čŕnovka -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
- črnovójen -jna -o prid. (ọ̑) črnovojniški: črnovojna četa ♪
- črnúh -a m (ū) slabš. 1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov // kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza 2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas 3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi // duhovnik: mimo je prišel neki črnuh 4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal ♪
- črnúhar -ja m (ȗ) ekspr. črnuh: kaj se repenčita, črnuharja / črnuharji so požgali vas ♪
- črpálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor dela s črpalnimi napravami: vrtalci in črpalci nafte; črpalec vode ♪
- črpálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za črpanje: črpalni stolpi; črpalna naprava / črpalna postaja ♪
7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901