Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (776-800)



  1.      čestítati  -am dov. in nedov. () izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo // voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan; ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem
  2.      čéta  -e ž (ẹ́) 1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo // mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete 2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet
  3.      češ  -a m (á) zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno: srbski četaši / bolgarski četaši komiti
  4.      četrk  -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: srebrne dvajsetice in zelenkasti četrtaki // ruski novec za četrt rublja: njemu je dal rubelj, njej pa samo četrtak ◊ les. žagan les s kvadratnim prerezom; moral; vet. žival s štirimi stalnimi sekalci
  5.      čevketi  -ám in -éčem nedov., ẹ́) nar. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: v kuhinji so čevketale ženske (F. Godina)
  6.      čifutaríja  -e ž () slabš. Židi, Židje: samo čifutarija se ukvarja s takimi posli
  7.      čistôta  -e ž (ó) 1. količina, odstotek določene osnovne sestavine: določati čistoto semen; čistota kemikalij; čistota vlaken; kvocient čistote 2. zastar. čistost: čistota jezika / čistota oblike 3. zastar. čistoča: čistota perila
  8.      čilec  -lca [lc in c] m () bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcevelektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih; čitalnik
  9.      čilka  -e [tudi k] ž () zastar. bralka: knjiga je namenjena odraslim čitalkam / čitalka stare kneginje
  10.      čilnica  -e ž () 1. večja soba, namenjena za branje: časopisna čitalnica je odprta vsak dan; javna čitalnica; čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice 2. v drugi polovici 19. stoletja narodnokulturno društvo: vpisati se v čitalnico; ustanavljanje čitalnic / prireditev v čitalnici v prostoru tega društva
  11.      čilničar  -ja m () član društva čitalnica: čitalničarji so nastopili z igro in petjem; navdušen čitalničar
  12.      čilničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na čitalnico: čitalnična oprema / čitalnični odbornik; čitalnična prireditev
  13.      čilnik  -a m () elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih
  14.      čilniški  -a -o prid. () nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitivenzgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja
  15.      čilništvo  -a s () 1. nastajanje in delovanje društev čitalnic: doba čitalništva 2. nav. slabš. značilnosti čitalniške dobe: dvigniti zborovsko glasbo iz čitalništva; dramski amaterizem je prestopil mejo čitalništva
  16.      čítanje  -a s () glagolnik od čitati: a) čitanje dela učencu težave; vaditi čitanje / danes bo zaradi proslave čitanje odpadlo pouk čitanja b) s čitanjem se je zelo izobrazila c) čitanje partitur / čitanje števcev ugotavljanje porabljene energije zaradi plačila
  17.      čítanka  -e ž () 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk; berilo: slovenska čitanka; čitanka za drugi razred 2. pomožni učbenik z izbranimi sestavki iz kake stroke: zgodovinska čitanka
  18.      čítankar  -ja m () redko sestavljavec beril, čitank
  19.      čitelj  -a m () star. bralec: knjiga ima dosti čitateljev
  20.      čiteljstvo  -a s () star. bralci: okus preprostega čitateljstva; pridobiti si pozornost čitateljstva
  21.      čítati  -am nedov. () 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati // dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali? 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli // ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani čitajóč -a -e: zabaval se je, čitajoč ta poročila; ameriška novela je osvojila čitajoči svet
  22.      čmokoti  -ám nedov.) nar. plosko, tleskajoče udarjati: Nikomur ni bil podoben, niti treznemu tesarju, ki je z lahkoto s težko cimrako čmokotal po najtrših grčah (Prežihov)
  23.      čofonje  -a s () glagolnik od čofotati: zaslišali so čofotanje in vpitje kopalcev / čofotanje otrok po blatu
  24.      čofoti  -ám nedov.) 1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi // ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti 2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe // dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo čofoje: čofotaje bresti vodo čofotajóč -a -e: čofotajoč dež
  25.      čokéta  -e ž (ẹ̑) zool. močvirska ptica selivka, podobna kljunaču, Gallinago media

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA