Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (7.626-7.650)


  1.      četrtlétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja četrt leta: plačati najemnino za prvo četrtletje ♦ šol. redovalna konferenca ob koncu drugega četrtletja četrtine šolskega leta ♪
  2.      četrtlétnik  -a m (ẹ̑) revija, ki izhaja na četrt leta ♪
  3.      četrtníca  -e ž (í) nar. gorenjsko četrt mernika: četrtnica orehov, žita ◊ med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana ♪
  4.      četrtodnévnica  -e ž (ẹ̑) med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana ♪
  5.      četŕtzemlják  -a m (ȓ-á) jur., nekdaj lastnik četrtine grunta: sin četrtzemljaka ♪
  6.      četvérček  -čka m (ẹ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je četverčke 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: zidati dvojčke in četverčke ♪
  7.      četverína  -e ž (í) zastar. četverovprega ♪
  8.      četvéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina štirih enot a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož // skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero ♪
  9.      četveroglásje  -a s (ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje ♪
  10.      četverokót  -a m (ọ̄) 1. četverokotna ploskev: četverokoti njiv in travnikov 2. zastar. četverokotnik ♪
  11.      četverokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik ♪
  12.      četverolíst  -a -o prid. (ȋ ȋ) zastar. četverolisten ♪
  13.      četverooglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) štirioglat: četverooglata deščica ♪
  14.      četverostòp  -ópa m (ȍ ọ̄) vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi četverostop zavija desno; postaviti se, uvrstiti se v četverostope; korakati v četverostopih ♪
  15.      četverostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz štirih stopic: četverostopni jamb, verz ♪
  16.      četveroškŕgar  -ja m (ȓ) nav. mn., zool. glavonožci z dvema paroma škrg, Tetrabranchiata ♪
  17.      četverovoglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) star. štirioglat ♪
  18.      četverovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik ♪
  19.      četvórček  -čka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: trojčki in četvorčki 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: stanuje v četvorčku ◊ filat. štiri znamke, iztrgane iz pole v obliki pravokotnika; min. skupina štirih kristalov iste rudnine ♪
  20.      četvórka  -e ž (ọ̑) 1. skupina štirih oseb: jurišne četvorke; bili so neločljiva četvorka pri igri // v ruskem okolju četverovprega: hitre trojke in četvorke 2. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para: napovedati, plesati četvorko ♪
  21.      čévelj  -vlja m (ẹ̑) 1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki čevlji; čevlji na zaponko, z visoko peto, z gumijastimi podplati / krema za čevlje; trgovina s čevlji / boksasti, lakasti čevlji; delovni, ortopedski, otroški, smučarski čevlji / nizki čevlji ki ne segajo do gležnja; visoki čevlji ki segajo do gležnja ali malo čez ∙ ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha // nar. škorenj: nosi čevlje z mehkimi golenicami 2. teh. kar se natakne, pritrdi na konec predmetov: da so pilote lažje zabili, so jih na konicah okovali s čevlji 3. angleška ali ameriška dolžinska mera, približno 30 cm: zid je dolg deset jardov in dva čevlja // nekdaj dolžinska mera, 31,6 cm: Pet čevljev merim, palcev pet (F. Prešeren) ◊ elektr. polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola; med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge ♪
  22.      čéveljc  -a [vǝl] m (ẹ̑) nav. mn., star. manjši čevelj: kupila mu je pisano čepico in rdeče čeveljce; deklica v mehkih, svetlih čeveljcih ◊ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus ♪
  23.      čevljaríca  -e ž (í) zastar. čevljarjeva žena ♪
  24.      čevljárka  -e ž (á) star. čevljarjeva žena: čevljarka in pekovka ♪
  25.      čevljárnica  -e ž (ȃ) star. čevljarska delavnica: čevljarnica in krojačnica ♪

   7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA