Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (6.826-6.850)



  1.      brezzakonítost  -i ž () knjiž. stanje brez zakonov, postav: strah pred brezzakonitostjo
  2.      brezzakónje  -a s (ọ̑) knjiž. stanje brez zakonov, postav: nastopilo je pravo brezzakonje; nered, upor in brezzakonje
  3.      brezzavésten  -tna -o prid. (ẹ̄) star. nezavesten: ležal je brezzavesten / brezzavestne blodnje
  4.      brezzób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez zob: brezzob starec; brezzoba čeljust; brezzoba usta / brezzob glavnik; brezzobe grablje ♦ zool. brezzobi kiti
  5.      brezzóbka  -e ž (ọ̑) zool. jezerska školjka brez zobatega sklepa, Anodonta cygnea
  6.      brezzóbost  -i ž (ọ̄) knjiž., redko značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost
  7.      brezzráčje  -a s () redko brezzračno stanje: brezzračje v cevi
  8.      brezžêljnost  -i ž (é) knjiž., redko stanje brez želja: dobrodejna brezželjnost
  9.      brezžíčen  -čna -o prid. () ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja ♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi
  10.      brezžívčen  -čna -o prid. () ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti
  11.      brežánka  -e ž () 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke
  12.      bréžec  -žca m (ẹ̑) zastar. manjšalnica od breg: voziti v brežec
  13.      bréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem
  14.      brežína  -e ž (í) 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine
  15.      bréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežnat svet / brežnata kmetija
  16.      bŕglez 1 -a m () zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke
  17.      bŕglez 2 -a m () nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez
  18.      bŕhek  tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ǝ̏ ŕ; ǝ̏ ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant; dekle je živo in brhko // zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancu bŕhko tudi brhkó prisl.: brhko se suče po kuhinji
  19.      bŕhkost  tudi brhkóst -i ž (ŕ; ọ̑) raba peša lepota: dekle slovi po svoji brhkosti
  20.      brídek  -dka -o stil.prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
  21.      brídge  -ea tudi brídž -a [bridž] m () igra s kartami, razširjena zlasti v Angliji in Ameriki: igrati bridge; partija bridgea
  22.      bridkôba  -e ž (ó) zastar. bridkost: prevzela jo je strašna bridkoba
  23.      bríga  -e ž () raba peša skrb: učenje naj bo tvoja edina briga; pozabiti brige in težave / vse gospodarstvo ima sam na brigi ∙ star. briga me je zanj! briga me (on)! ekspr. šola mu je deveta, zadnja briga prav nič se ne zmeni zanjo
  24.      brigáda  -e ž () 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade 2. večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada // skupina s posebno delovno nalogo: poklicna gasilska brigada; brigada za živinorejo
  25.      brigáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov

   6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA