Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (6.801-6.825)



  1.      brezšíven  -vna -o prid. () metal., v zvezi brezšivna cev cev, ki ni varjena, ki je iz celega
  2.      breztéčnost  -i ž (ẹ́) zastar. pomanjkanje teka: sredstvo proti breztečnosti
  3.      breztéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je brez teže: prozorni in breztežni žarki // knjiž. zelo lahek: breztežen puh / njena breztežna in prozorna roka 2. breztežnosten: breztežni prostor / breztežno stanje
  4.      breztéžnost  -i ž (ẹ́) fiz. breztežnostno stanje: privajanje na breztežnost / dobro prestati stanje breztežnosti
  5.      breztéžnosten  -tna -o prid. (ẹ́) fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju
  6.      breztváren  -rna -o prid. (ā) star. brezsnoven: breztvarno bitje
  7.      brezúm  -a m () knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum
  8.      brezúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen
  9.      brezúmje  -a s () knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početjeekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto
  10.      brezúmnež  -a m () knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt
  11.      brezúmnik  -a m () star. brezumen človek: vede se kot brezumnik
  12.      brezúmnost  -i ž (ū) knjiž. lastnost brezumnega človeka: očital ji je brezumnost / uganjali so mladostne brezumnosti // redko brezumno stanje: vse, kar je storil, je storil v brezumnosti ∙ ekspr. vesel do brezumnosti zelo
  13.      brezúp  -a m () knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup; spravljati koga v brezup; črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup; z brezupom misliti na prihodnost
  14.      brezúpje  -a s () knjiž. stanje brez upanja: povzročiti brezupje; depresija in brezupje / biti prepričan o popolnem brezupju življenja
  15.      brezuspéšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati
  16.      brezvérje  -a s (ẹ̑) redko stanje brez vere, veroizpovedi
  17.      brezvérstvo  -a s (ẹ̑) stanje brez vere, veroizpovedi: širjenje brezverstva / priznati svoje brezverstvo
  18.      brezvésten  -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe
  19.      brezvéstnik  -a m (ẹ̑) star. brezvestnež: dobičkaželjni brezvestniki
  20.      brezvétrje  -a s (ẹ̑) stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati; brezvetrje pred nevihto; tišina brezvetrja; pren. giniti v brezvetrju province
  21.      brezvézje  -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov
  22.      brezvéznik  -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze
  23.      brezvládje  -a s () stanje v državi brez vlade: nastopilo je kratko brezvladje / ekspr. splošno brezvladje nered, zmeda
  24.      brezvóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu
  25.      brezvóljnost  -i ž (ọ́) knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost ♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje

   6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA