Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (6.601-6.625)



  1.      bradavíčast  -a -o prid. (í) 1. poln bradavic: bradavičasta koža ♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej 2. podoben bradavici: bradavičast izrastek
  2.      bradavíčavost  -i ž (í) redko pojavljanje, obstajanje bradavic
  3.      bradavíčnat  -a -o prid. () redko poln bradavic; bradavičast: bradavičnata koža
  4.      brádlja 1 -e ž () šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge
  5.      bradníca  -e ž (í) star. helebarda: oboroženi so bili s sulicami in bradnicami
  6.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata
  7.      brahmanízem  tudi bramanízem -zma m () starejša indijska vera: pripadniki brahmanizma
  8.      brahmánski  tudi bramánski -a -o prid. () nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
  9.      brájda  -e ž () po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda // ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda
  10.      brák  -a m () večji lovski pes, navadno lisast: goji brake / istrski brak // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober brak
  11.      brákičen  -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje
  12.      brálčev  -a -o [č] () svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje
  13.      brálka  -e [k] ž () ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov // nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici
  14.      brálnica  -e ž () star. večja soba, namenjena za branje; čitalnica: bralnica je odprta ves dan; zahajati v bralnico
  15.      brámba  -e ž () 1. star. obramba: vdati se brez brambe; bramba proti sovražniku / bramba domovine // varstvo, zaščita: star sem in brez brambe; vzeti koga v brambo / bramba pravic / načelnik požarne brambe gasilskega društva 2. nekdaj vojska, sestavljena iz brambovcev: stopiti v brambo; deželna bramba
  16.      brámben  -bna -o prid. () star. obramben: brambni nasip; brambni položaj / brambna moč države
  17.      brámbovec  -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice
  18.      brámec  -mca m () navt. vrhnji del sestavljenega jambora; zgornji podaljšek
  19.      brámor  -ja m (á) 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen
  20.      brán  -a tudim () nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove
  21.      brán  -í ž () 1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran ∙ star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se 2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran 3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma
  22.      brána  -e stil.ž, rod. mn. brán (á) 1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana 2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano 3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem ◊ grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih
  23.      braník 1 -a m (í) obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike ● vznes. iti na branik domovine branit domovino; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodograd. poševni leseni ščit na mostni kozi; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran
  24.      braníka  -e ž (í) gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica: ugotoviti starost drevesa po številu branik
  25.      branílo  -a s (í) star. kar brani, varuje: če je imel ščit, mu ni bilo treba drugih branil / cepljenje je branilo zoper bolezen

   6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA