Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (6.176-6.200)


  1.      bingljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica ♪
  2.      binókel  -kla m (ọ́) star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom; gledališki binokel kukalo ♪
  3.      bíobibliografíja  -e ž (ȋ-ȋ) biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo ♪
  4.      biogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. potreben za življenje: biogeni elementi / vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe // ki nastane, izvira iz živega ♪
  5.      bíogenéza  -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze // teorija o tem nastanku: trditve biogeneze; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva ♪
  6.      bíokemíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije ♪
  7.      biológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo ♪
  8.      biológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. biološki: biologična reakcija ♪
  9.      biologízem  -zma m (ȋ) biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci ♪
  10.      biometríja  -e ž (ȋ) statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov ♪
  11.      bioskóp  tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop ♪
  12.      bíotéhniški  -a -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja ♪
  13.      bíotipologíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov ♪
  14.      bípiramída  -e ž (ȋ-ȋ) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide ♪
  15.      bíplán  -a m (ȋ-ȃ) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan ♪
  16.      bípolárnost  -i ž (ȋ-ȃ) lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost ♪
  17.      bíra  -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
  18.      bíren  -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov) ♪
  19.      bíren  -rna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline ♪
  20.      birìč  -íča m (ȉ í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh) ♪
  21.      bírma  -e ž (ȋ) rel. drugi od sedmih zakramentov katoliške cerkve: iti k birmi; biti pri birmi ∙ vezati, star. zavezati birmo biti za botra ♪
  22.      biró  -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij ♪
  23.      birokratízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti ♪
  24.      birokratizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata ♪
  25.      birokratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat ♪

   6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA