Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (6.126-6.150)


  1.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži ♪
  2.      béžec  -žca m (ẹ̑) redko begunec: val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand - O. Župančič) ♪
  3.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem ♪
  4.      bíblija  -e ž (í) temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere, sveto pismo: biblija obsega staro in novo zavezo; citat iz biblije / bral je iz stare, debele biblije / Dalmatinova Biblija; pren. Marxov Kapital imenujejo biblijo delavskega razreda ♪
  5.      bíblijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblijske zgodbe; biblijska zgodovina / biblijski slog slovesen, privzdignjen slog ♦ papir. biblijski papir tanek in trden papir ♪
  6.      bibliofíl  -a m (ȋ) ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih: ta knjiga je za bibliofile prava poslastica ♪
  7.      bibliográf  -a m (ȃ) kdor sestavlja bibliografijo: ta seznam je delo skrbnega bibliografa ♪
  8.      bibliografíja  -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 1961 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu // veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo ♪
  9.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela ♪
  10.      bícek  -cka m (ȋ) nar. severozahodno mlad ovčji samec; bacek: bicek je že začel butati ♪
  11.      bíceps  -a m (ȋ) anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta ♪
  12.      biciklíst  -a m (ȋ) 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič) ♪
  13.      biciklístovski  -a -o prid. (ȋ) star. kolesarski: biciklistovska čepica ♪
  14.      bíč 1 in bìč bíča m (ȋ í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča // ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga ◊ muz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca ♪
  15.      bíč 2 in bìč bíča m (ȋ í; ȉ í) redko biček, bičje: bič in loček rasteta daleč naokrog ♪
  16.      bíčarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod; bičarska sekta; bičarsko gibanje / bičarska delavnica ♪
  17.      bíčarstvo  -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva ♪
  18.      bičeglávec  -vca m (ȃ) zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura ♪
  19.      bíček 1 -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic ♪
  20.      bíčkar  -ja m (ȋ) nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo z bičkom, Flagellata: delitev bičkarjev ♪
  21.      bíčkast  -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima biček, nitast izrastek: bičkaste celice / bičkast izrastek podoben bičku ♦ bot. bičkaste alge ♪
  22.      bídermajerski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bidermajer: bidermajerski slog / bidermajersko pohištvo / take igre so radi uprizarjali v bidermajerski dobi ♪
  23.      bienále  -a m (ȃ) vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala ♪
  24.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo ♪
  25.      bífiláren  -rna -o prid. (ȋ-ȃ) teh. ki je na dveh nitih, dvoniten: bifilarno obešenje aparata ♦ elektr. bifilarno navitje navitje, pri katerem sta vzporedno naviti dovodna in odvodna žica ♪

   6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA