Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (5.401-5.425)


  1.      antikrístovski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. tak kot pri antikristu: antikristovsko početje / antikristovski pogled ♪
  2.      antikvár  -ja m (á) trgovec s predmeti starinske vrednosti, zlasti s knjigami, starinar: pri nekem antikvarju je kupil več dragocenih pergamentov ♪
  3.      antikváren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na antikvariat: zbiralec dragocenih antikvarnih predmetov / antikvarni oddelek knjigarne; antikvarne šolske knjige rabljene, stare antikvárno prisl.: kupiti učbenik antikvarno ♪
  4.      antikvariát  -a m (ȃ) trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu ♪
  5.      antikvíran  -a -o prid. (ȋ) zastar. zastarel: antikvirani nazori ♪
  6.      ántiliteráren  -rna -o prid. (ȃ-ȃ) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem ♪
  7.      ántimarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti marksizmu: antimarksistična teza; zavzemati antimarksistično stališče ♪
  8.      ántimatêrija  -e ž (ȃ-é) fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju; ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija ♪
  9.      antinomíja  -e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj ♪
  10.      antipátičen  -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje ♪
  11.      antipatíja  -e ž (ȋ) nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije ♪
  12.      antipéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij: baročni antipendij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize ♪
  13.      antipód  -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble ♪
  14.      antirábičen  -čna -o prid. (á) med. ki deluje proti steklini: antirabično cepivo / antirabična postaja ♪
  15.      ántiromán  -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana ♪
  16.      ántisemít  -a m (ȃ-ȋ) pristaš antisemitizma: zagrizen antisemit ♪
  17.      ántisociálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje ♪
  18.      antišambrírati  -am nedov. (ȋ) zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke: antišambrirati pri knezu ♪
  19.      ántiteló  -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles ♪
  20.      antitétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli ♪
  21.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor ♪
  22.      ántropogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj človeka ♪
  23.      antropomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev // knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda ♦ antr. antropomorfne opice antropomorfi ♪
  24.      antropozóf  -a m (ọ̑) pristaš antropozofije: teozofi in antropozofi ♪
  25.      antropozofíja  -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta ♪

   5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA