Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (51-75)



  1.      taborovódja  -e tudi -a m (ọ̑) redko vodja tabora: določiti taborovodjo
  2.      borski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) taborska oprema / taborski ogenj taborni ogenj b) taborsko obzidje / taborska cerkev c) taborski govornik / taborsko gibanje
  3.      brh  -a m (á) nar. delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan; dnina: hoditi na tabrh, v tabrh k sosedom
  4.      brhar  -ja m (á) nar. dninar: najemati tabrharje za košnjo
  5.      ta  -ja m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma 2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu; kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji // skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar; neskl. pril.: tabu tema
  6.      tabuírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati iz česa tabu: tabuirati spolnost / tabuirati knjigo z uvrstitvijo med najboljše stvaritve tabuíran -a -o: tabuiran pojem
  7.      tabuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tabu: tabuistični predmeti / tabuistična tema / tabuistično izražanje
  8.      tabújski  -a -o prid. () nanašajoč se na tabu: tabujski predmet / tabujski opis
  9.      bula rása  bule ráse [raza] ž (-ā) filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisovknjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna
  10.      tabulátor  -ja m () teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa rob besedila, omogoča pisanje v stolpcih: uporabnost tabulatorja / decimalni tabulator
  11.      tabulatúra  -e ž () muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki: orgelska tabulatura; tabulatura za lutnjo
  12.      tabún  -a m () kem. najstarejši hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: tabun, sarin in soman
  13.      taburét  -a m (ẹ̑) nizek stol brez naslonjala: okrogel, rezljan taburet; vzhodnjaški taburet; mizica s taburetom
  14.      ca  -e ž (á) 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot kletvica pasja taca, kakšna vročina 2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah ∙ slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik; poljud. medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; poljud. medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, strok. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kožeetn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave
  15.      car  -ja m () slabš. medved: tacar je delal škodo / medved tacar
  16.      cast  -a -o prid. (á) podoben taci: vrata se odpirajo s tacasto kljuko / ekspr. tacasta stopala
  17.      tacáti  -ám nedov.) 1. ekspr. počasi, okorno hoditi: med drevjem je tacal medved; gosi so tacale po dvorišču; s težkimi koraki je tacal po sobi // slabš. hoditi: peš bi tacal tri dni / vso mladost je tacal bos bil 2. ekspr. mendrati po čem: vojaki so tacali po knjigah
  18.      tackáti  -ám nedov.) ekspr. stopicati: fantek tacka ob materi
  19.      tačàs  prisl. () raba peša 1. takrat: razmere so bile hude, a tačas se o tem še ni smelo govoriti; pogovarjali so se o njem. Ravno tačas je vstopil / posestvo je prevzel sin. Od tačas je začelo iti na bolje 2. medtem: nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali tačàs vez., v zvezi tačas ko takrat ko: tačas ko je spal, so morali biti tiho // medtem ko: tačas ko sem jaz brusil srp, je zavezala snop; prim. čas, ta
  20.      tačásen  -sna -o prid. (á) knjiž. takraten: slika ustreza tačasnemu idealu ženske lepote
  21.      čica  -e ž (á) manjšalnica od taca: maček si je s tačico umival gobček
  22.      čka  -e ž (á) 1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog / naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko prime kot v pozdrav / kot ukaz psu daj tačko 2. ljubk. nogica, rokica: rožnate tačke dojenčka 3. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: dvigniti, spustiti tačko; potisniti rob pod tačko; tačka in čolniček ● poljud. medvedje ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva
  23.      tadva  gl. ta
  24.      tael  -a [tél] m (ẹ̑) nekdaj vzhodnoazijska utežna enota
  25.      ft  -a m () gosta, trda in gladka tkanina iz svile: taft za dežnike; večerna obleka iz tafta // tekst., pri svilenih tkaninah platnena vezava: tkati v taftu; neskl. pril.: taft svila; taft vezava

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA