Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (4.776-4.800)


  1.      zametávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zametavati, metati proč: zametavanje hrane / zametavanje starih navad ♪
  2.      zametávati 1 -am nedov. (ȃ) nav. 3. os. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zametava poti 2. z nošenjem, prenašanjem česa kam brisati: burja zametava sledove v snegu ♪
  3.      zametávati 2 -am nedov. (ȃ) star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: pregledoval je gobe in zametaval neužitne; zametavati star časopisni papir 2. odklanjati, zavračati: zametavati pomoč / zametavati dokaze, pripombe / zametavati resnico ♪
  4.      zamigetáti  -ám stil. -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: v vetru so zamigetali listi / zamigetati s prsti zamigati 2. ekspr. začeti migetati: na nebu so zamigetale zvezde ● pred očmi mu je zamigetalo zaradi slabosti, bolezni se mu je zazdelo, da se mu pred očmi vse premika, maje ♪
  5.      zamigotáti  -ám dov. (á ȃ) 1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: plamen sveče je nemirno zamigotal / ekspr.: žarnica je zamigotala, vendar ni ugasnila nekajkrat utripnila; zamigotal je s prsti zamigal 2. ekspr. začeti migotati: v daljavi so zamigotale zvezde / v vetru so zamigotale prve snežinke; pren. v očeh ji je zamigotal posmeh ∙ pred očmi mi je zamigotalo zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da se mi pred očmi vse premika, maje ♪
  6.      zamótanost  tudi zamotánost -i ž (ọ̄; á) knjiž. zapletenost: spoznal je zamotanost svojega položaja / zamotanost postopka / zamotanost izražanja ♪
  7.      zamótati  -am tudi zamotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 1. narediti, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito: zamotati trakove / veter je zamotal ladijske vrvi v vozle 2. knjiž. zaplesti: zamotati položaj v državi; po nepotrebnem zamotati zadevo / zamotati vprašanje / svojo pripoved je zelo zamotal 3. knjiž. zaviti: zamotati čevlje v papir; zamotal se je v odejo / zamotati šal okrog vratu oviti zamótati se, tudi zamotáti se 1. postati nepravilno prepleten, zvit: cev se je zamotala tako, da je prekinjen dotok vode; vrv se zamota / črevo se zamota 2. knjiž. zaplesti se: zamotati se med trnje; zamotati se v pajčevino ujeti se / politični položaj v državi se je zamotal / življenje se nam je zamotalo 3. ekspr. počasi, nerodno iti: ves majav se je zamotal skozi megleno jutro zamótan tudi zamotán -a -o 1. deležnik od zamotati: zamotane vrvi; truplo, zamotano v rjuho 2. knjiž. zapleten: zamotan položaj, problem; zamotana zadeva / zamotana razlaga / zamotan stroj / zamotan pojav; prisl.: zamotano opisan postopek ♪
  8.      zamotávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito: nehote zamotavati štreno 2. knjiž. zapletati: zamotavati zadevo / svojo pripoved je vedno bolj zamotaval zamotávati se 1. postajati nepravilno prepleten, zvit: niti so se zaradi dolžine zamotavale 2. knjiž. zapletati se: z nogami se je zamotaval v trnje / položaj se je vse bolj zamotaval ♪
  9.      zanóhtati se  -am se dov. (ọ̑) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pojavitev skeleče bolečine za nohti, v prstih zaradi mraza: bilo je tako mraz, da se mu je zanohtalo ♪
  10.      zaostajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor zaostaja: priganjati zaostajalce / zaostajalec v razvoju ♪
  11.      zaostájanje  -a s (ā) glagolnik od zaostajati: zaostajanje šibkejših tekačev / zaostajanje v rasti / zaostajanje industrijske proizvodnje ♪
  12.      zaostájati  -am nedov. (ā) 1. zaradi počasnejšega gibanja ostajati za določeno razdaljo za kom: otrok je utrujen, zato zaostaja; še izgubili se boste, preveč zaostajate / bolna žival zaostaja za čredo; zaostajati za skupino 2. ostajati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostajati v rasti, teži; duševno, razvojno zaostajati 3. biti po vrednosti, kakovosti za čim: prevod ne zaostaja za izvirnikom / publ. po številu avtomobilov zaostajajo za sosednjimi državami imajo jih manj kot v sosednjih državah 4. ne delati česa ob dogovorjenem času ali delati kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostajati z izpolnitvijo pogodbe; zaostajati z delom, s plačilom za pol leta ● publ. razvoj trgovske mornarice je začel zaostajati se upočasnjevati, se zmanjševati; ura zaostaja kaže manj, kot je v resnici; star. časopisi so zaostajali z novicami niso bili na tekočem zaostajajóč -a -e: zaostajajoča vozila ♪
  13.      zaostálec  -lca m (ȃ) knjiž. 1. kdor zaostane: v tabor so prihajali še zaostalci / zaostalec v rasti 2. nazadnjak, mračnjak: nasprotovanje zaostalca ♪
  14.      zaostálež  -a m (ȃ) knjiž. 1. kdor zaostane: priganjati zaostaleže 2. nazadnjak, mračnjak: ljudje ga imajo za zaostaleža ♪
  15.      zaostáli  -a -o prid. (á) ki je zaostal: v teku zaostali sošolec / zaostali ptič / duševno zaostali otrok / v razvoju zaostali narodi; pomagati zaostalim deželam / zaostali davki ◊ šah. zaostali kmet kmet, ki glede na druge kmete, ki so se pomaknili naprej, ostane za njimi in ga ne brani drug kmet; šport. zaostala tekma tekma, ki glede na dogovorjeni čas ni odigrana ali je glede na dogovorjeni čas odigrana pozneje; sam.: njegov odpor do vsega zaostalega; prim. zaostati ♪
  16.      zaostálost  -i ž (á) stanje zaostalega: duševna, telesna zaostalost; zaostalost v rasti / odpravljati, premagovati zaostalost; ekspr. dvigniti se, izkopati se iz zaostalosti / zaostalost vasi; znamenje zaostalosti; boj proti zaostalosti / gospodarska, kulturna zaostalost / očitati komu zaostalost ♪
  17.      zaostánek  -nka m (ȃ) 1. razdalja, za katero kdo zaostaja: povečati, zmanjšati zaostanek; velik zaostanek / publ. na cilj je pritekel z desetimi metri zaostanka za zmagovalcem za zmagovalcem je zaostal deset metrov 2. stopnja, količina časa, za katero kdo zaostaja: zaostanek v produktivnosti je večji kot lanski; razvojni zaostanek 3. glagolnik od zaostati: nezadovoljstvo zaradi zaostanka plače // v zvezi biti v zaostanku zaostajati: v zaostanku je za dve leti; s plačevanjem je v zaostanku 4. kar je posledica zaostajanja: odpraviti zaostanke // neplačane plačilne obveznosti: poravnati zaostanke; davčni zaostanek ♪
  18.      zaostánkar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor zaostane: zaostankarji v sprevodu / samo zaostankarji so še grabili steljo ♪
  19.      zaostáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom: pohiti, da ne boš zaostal; zaostati pol kilometra / nekateri ptiči so zaostali za jato 2. ostati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostati v rasti; duševno zaostati / zaostati v kulturi, razvoju 3. ne narediti česa ob dogovorjenem času ali narediti kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostati z obnovo gradu; zaostati s plačilom / zaostati z obrokom posojila 4. ne izdelati: zaostal je v petem razredu; večkrat je že zaostal / zaostati iz matematike biti ocenjen negativno ● ta ura večkrat zaostane začne kazati manj, kot je v resnici zaostàl -ála -o: v rasti zaostal otrok; prim. zaostali ♪
  20.      zapeketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) večkrat slišno udariti s kopiti ob tla: konj je nemirno zapeketal // peketaje se začeti premikati: konji so zapeketali po prašni cesti ♪
  21.      zaplahutáti  -ám in zaplahútati -am dov. (á ȃ; ū) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoši so zaplahutale / ptica zaplahuta in odleti; brezoseb. med drevjem je zaplahutalo / zaplahutati s krili, perutmi / ekspr. iz žepa je potegnil robec in zaplahutal z njim pomahal; pren. srce mu je zaplahutalo v prsih; strah je zaplahutal v njegovih očeh // plahutaje zleteti: vrani so zaplahutali čez polje; po zraku so zaplahutali netopirji / ekspr. zaplahutala je čez cesto mimo njega 2. zaplapolati, zavihrati: jadra so zaplahutala v vetru ♪
  22.      záplata  in zapláta -e ž (á; ȃ) 1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: pribiti zaplato na preluknjan podplat; prišiti usnjeno zaplato na rokav / ekspr. obleka z zaplato na zaplato zelo zakrpana obleka 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno zaplati: na njivi se kažejo rjave zaplate; po hribih so ležale zaplate snega; zaplate trave med skalami 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: skozi drevje so videli zaplato neba / kupil si je hišo in zaplato njive ♪
  23.      zaplétanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zapletati: zapletanje traku / zapletanje uganke / zapletanje nasprotij ♪
  24.      zaplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s pletenjem zadelovati, krpati: zapletati luknje v košari / zapletati star koš z vitrami / ekspr. brajda zapleta okno (rastoč) zakriva 2. delati, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zapletati vrvi / veter ji je zapletal dolge lase 3. delati kaj tako, da se težko uredi, razreši: zapletati problem, vprašanje, zadevo; še tako preproste stvari zapleta // delati, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: svoje pripovedovanje, zgodbo zelo zapleta 4. ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zapletati koga v neprijetno stvar, zadevo; zapletati se v zaroto // delati, povzročati, da je kdo deležen česa: zapletati koga v neprijetnosti; zapletati se v težave // z glagolskim samostalnikom delati, povzročati, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapletati otroka v igro; zapletati koga v pogovor; zapletati se v razpravo 5. lit. postopno začenjati dogajanje: zapletati roman ● zapletati steklenico opletati; zapletati venec v lase vpletati zaplétati se 1. postajati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: niti so se zaradi dolžine zapletale; vrvi so se pri zvijanju zapletale 2. prihajati v kaj prepletenega, ovirajočega: zapletati se v gosto grmičevje in padati 3. postajati tak, da se težko uredi, razreši: odnosi so se vse bolj zapletali; položaj v državi se je začel zapletati; stvari se zelo zapletajo / pogovor se je zapletal je postajal vse bolj kočljiv 4. ekspr. prihajati v ljubezensko razmerje s kom: vse preveč se zapleta s to žensko / zapletati se v razmerje s kom začenjati imeti 5. ekspr. prihajati v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: med pripovedovanjem se je zapletal / misli se mu zapletajo / zapletati se v protislovja protislovno se izražati ● ekspr. beseda, jezik se mu zapleta ne izgovarja, govori gladko; ekspr. zapleta se v njegove mreže začenja podlegati njegovim zvijačam; ekspr. omotičen se zapleta po cesti opotekaje se hodi; pes se mu zapleta pod nogami mota; slabš. zapleta se z neznanim moškim druži se, sodeluje zapletajóč -a -e: zapletajoč se mednarodni položaj; zapletajoče se noge ♪
  25.      zapostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: zapostaviti delavca pri delitvi nagrad; s povzdigovanjem samega sebe je zapostavil druge / zapostaviti dosežke te dobe; zapostaviti študij ekonomije 2. knjiž. postaviti za kaj: najprej zapostavi levo nogo, nato se obrne / pri navajanju imena priimek zapostavimo zapostávljen -a -o: po krivici zapostavljen pesnik; družbeno zapostavljen položaj; sam.: izkoriščani in zapostavljeni ♪

   4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA