Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (4.726-4.750)
- zafrfotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je zafrfotal in odletel // frfotaje se premakniti: netopir je zafrfotal mimo 2. zaplapolati, zavihrati: zastave so zafrfotale v vetru ♪
- zagáta -e ž (ȃ) star. ozek prostor, kraj: zagata med hišama / mestne ulice in zagate ozke ulice; zagata brez izhoda ozka slepa ulica ◊ geogr. na koncu zaprta ozka dolina med gorami ♪
- zagáta tudi zágata -e ž (ȃ; á) ekspr. težaven, neprijeten položaj: pomagati komu iz zagate; priti, zaiti v zagato; izhod iz zagate / bil je v zagati, kaj naj reče; denarna, idejna zagata; zagata s časom ∙ ekspr. prišlo je do prometne zagate do prometne zaustavitve zaradi prevelikega števila vozil ♪
- zagóltati -am [u̯t] dov. (ọ́) ekspr. 1. hitro, hlastno večkrat zajeti zrak v usta, žrelo: ko je stisk okoli vratu popustil, je zagoltal 2. reči, spregovoriti z grlenim glasom: nekaj je zagoltal sam pri sebi / res je, je zagoltal ♪
- zagotávljanje -a s (á) glagolnik od zagotavljati: zagotavljanje prednosti pri nakupu zemljišč; zagotavljanje zaposlitve / zagotavljanje materiala za proizvodnjo; zagotavljanje osnovnih živil / njegovo zagotavljanje, da jo ljubi, je ni prepričalo ♪
- zagotávljati -am nedov. (á) 1. delati, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: dokler nam prijatelji zagotavljajo denar, pomoč, ne bo težav / te zmage mu že zagotavljajo prvo mesto // delati, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: z vojaki zagotavljati potnikom varno potovanje 2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem delati, povzročati, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: policisti zagotavljajo javni red in mir / igralska zasedba zagotavlja dobro predstavo 3. izjavljati, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: mojster zagotavlja, da bo delo opravil; zagotavljal jim je, da ne laže / kmalu se vrnem, ji je zagotavljal / dov.,
ekspr., kot podkrepitev vse se bo dobro izteklo, zagotavljam ti zagotavljajóč -a -e: izdelek jim je prodal, zagotavljajoč, da je odličen ♪
- zagrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) raba peša zakrohotati se: ob pogledu na ta smešni prizor se je zagrohotal; zagrohotati se na ves glas / zdaj pa imaš, se je zagrohotal ♪
- zahehetáti se -ám se in -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́) zasmejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: starka se je zahehetala; glasno se zahehetati ♪
- zahihitáti se -ám se tudi -íčem se tudi zahihítati se -am se dov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se zasmejati: dekleta so se veselo zahihitala; star. v kotu sobe je nekdo zahihital ♪
- zahlastáti -ám dov. (á ȃ) večkrat se hitro, sunkovito približati čemu z odprtim gobcem: žival je zahlastala po muhah / zahlastati po zraku ● ekspr. ne dotikaj se, je zahlastal hitro, hlastno rekel; ekspr. zajel je z žlico in zahlastal kašo začel hitro, hlastno jesti ♪
- zahohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se zasmejati: pri teh besedah se je zahohotal; porogljivo se zahohotati / ho, ho, ho, dobro si jim povedal, se je zahohotal ♪
- zahomotáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zaviti, oviti: zahomotati koga v odejo; zahomotala se je v plet / zahomotali so ga v plašč zavili, oblekli zahomotáti se zaplesti se, zamotati se: zahomotal se je v mrežo / zahomotal se je v pogovor zahomotán -a -o: v volneno ruto zahomotana ženska ♪
- zahomotávati -am nedov. (ȃ) ekspr. zavijati, ovijati: zahomotavati koga v odejo zahomotávati se zapletati se, zamotavati se: zahomotavati se v mrežo ♪
- zahŕstati -am dov. (r̄) dati kratke, rezke glasove: ob prestopu je zahrstala suha vejica ♪
- zahrústati -am dov. (ú) 1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: skorja sveže pečenega kruha je zahrustala; brezoseb. ugriznil je v presto, da je zahrustalo / zahrustati med zobmi 2. dati hrustanju podobne glasove: zmrzli sneg je zahrustal pod nogami ♪
- zakántati se -am se dov. (ȃ) nižje pog. zaleteti se: zakantati se v ograjo ♪
- zakártati -am tudi zakartáti -ám dov. (ȃ; á ȃ) s kartanjem zapraviti: zakartati denar, hišo ♪
- zakítati -am dov. (ȋ) izravnati površino s kitom: vrata zgladimo s steklenim papirjem in zakitamo / zakitati reže v lesu // zadelati, pritrditi s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: zakitati šipe / zakitati akvarij zakítan -a -o: zakitano mesto; okno je že zakitano ♪
- zaklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh: zaklepetala sta o šolskih letih; zaklepetati po francosko // živahno, sproščeno reči, povedati: nič ti nisem zamerila, je zaklepetala 2. dati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: štorklje so glasno zaklepetale // zašklepetati: udaril je po mizi, da je vse zaklepetalo / zaklepetati z zobmi / spet so zaklepetali kolovrati zadrdrali zaklepetáti se ekspr. 1. živahno, sproščeno govoreč o nepomembnih stvareh se zadržati kje predolgo: zaklepetati se pri znancu; zaklepetala se je s sošolkami / zaklepetati se do polnoči 2. zareči se, zagovoriti se: ne zaklepetaj se, to ti bo škodovalo ♪
- zaklokotáti -ám in -óčem dov. (á ȃ, ọ́) nav. ekspr. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehodu vode čez kako oviro: potok zaklokota; v kotanjah zaklokota voda / voda je zaklokotala po tleh klokotaje stekla; vino je zaklokotalo po grlu / brezoseb. v loncu je kmalu zaklokotalo // dati temu podobne glasove: v daljavi je zaklokotal mitraljez / srce ji je zaklokotalo od razburjenja ♪
- zaklopotáti -ám in -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udariti ob tla: po tlaku so zaklopotale cokle / konjska kopita zaklopotajo zapeketajo // dati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so zaklopotale in odletele / v daljavi zaklopotajo strojnice / srce mu zaklopota močneje zabije 2. slabš., redko reči, povedati: škoda, je zaklopotala soseda ♪
- zakopítati -am dov. (ȋ ȋ) 1. večkrat udariti s (konjskim) kopitom: konj vzdigne uhlje in zakopita; pren., ekspr. nasprotniki so zakopitali po njem 2. ekspr. udarjajoč s (konjskimi) kopiti iti, se premakniti: konji zakopitajo proti reki / jezdeci zakopitajo skozi vas ♪
- zakotalíkati -am dov. (ȋ) ekspr. zakotaliti, zavaliti: zakotalikati kroglico / zakotalikati jabolko pod omaro; zakotalikati se v luknjo ♪
- zakotalítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zakotaliti: zakotalitev obroča / zakotalitev telesa ♪
- zakotalíti -ím dov., zakotálil (ȋ í) narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: zakotaliti obroč, sod / zakotaliti po tleh pest drobiža // narediti, da kaj tako premikajoč se pride kam: zakotaliti kroglo v odprtino / zakotaliti sod vina z voza zakotalíti se premakniti se po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: jabolka se zakotalijo na vse strani // tako premikajoč se priti kam: oreh se zakotali pod omaro ♪
4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826