Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (4.426-4.450)



  1.      trepevost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost trepetavega: trepetavost topolovih listov 2. ekspr. boječnost, bojazljivost: sramoval se je svoje trepetavosti
  2.      treskenje  -a s () glagolnik od tresketati: tresketanje pušk / tresketanje vrat loputanje
  3.      tresketi  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) ekspr. dajati močne, rezke glasove: strojnice so tresketale
  4.      tríklórmen  -a m (-ọ̑-) kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorovimi
  5.      trikótast 1 -a -o prid. (ọ̄) ki ima obliko trikota: trikotasto znamenje / trikotasti zobje ♦ anat. trikotasta mišica trikotna mišica
  6.      trikótast 2 -a -o prid. (ọ̑) star. trikojast: trikotaste hlače
  7.      trikoža  -e ž () 1. strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: izdelovati trikotažo; perilo iz trikotaže // izdelki iz te pletenine: modna trikotaža; otroška trikotaža 2. obrat za izdelovanje te pletenine: delavka v trikotaži
  8.      trikožen  -žna -o prid. () nanašajoč se na trikotažo: trikotažno pletivo / trikotažni izdelki; trikotažno perilo / trikotažna tovarna
  9.      trinirec  -rca m () rel. menih reda, imenovanega po sv. Trojici: samostan trinitarcev
  10.      trobénta  -e ž (ẹ̑) glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi: trobente trobijo in bobni ropotajo; igrati (na) trobento; glas trobente / vojaška trobenta // kar je temu podobno: naredil si je trobento iz lubja; trobenta cveta ● jerihonske trobente po bibliji ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; žarg. biti prva trobenta v orkestru prvi, vodilni trobentačbot. črna trobenta užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve, Craterellus cornucopioides; muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok
  11.      trobenč  -a m (á) kdor igra (na) trobento: trobentač trobi; poslušali so izvrstnega trobentača / bataljonski trobentač je zatrobil zbor
  12.      trobéntanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od trobentati: poslušati trobentanje / trobentanje o uspehih
  13.      trobéntar  -ja m (ẹ̑) trobentač: koncert znanega trobentarja
  14.      trobéntarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica
  15.      trobéntast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobenti: trobentast cvet; trobentasta cev ∙ ekspr. govoriti s trobentastim glasom močnim, donečim
  16.      trobenški  -a -o (á) pridevnik od trobentač: trobentaška točka sporeda
  17.      trobéntati  -am nedov. (ẹ̑) 1. igrati (na) trobento: trobentač trobenta 2. ekspr. glasno, doneče se usekovati: ves dan že smrka in trobenta / trobentati z nosom 3. preh., slabš. glasno, vsiljivo govoriti, pripovedovati: o svojih uspehih trobenta po vsem mestu / nehajte že trobentati neumnosti trobentajóč -a -e: trobentajoč glas
  18.      trompéta  -e ž (ẹ̑) nižje pog. trobenta: igrati (na) trompeto; hrup bobnov in trompet
  19.      tróštati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje
  20.      trótamôra  -e ž (ọ̑-ó) etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro: zibelka z vrezano trotamoro
  21.      trov  -áva -o prid. ( á) čeb. ki zalega neoplojena jajčeca: trotava matica / trotava čebelja družina
  22.      trovost  -i ž (á) čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca
  23.      ta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljenoagr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus
  24.      tast  -a -o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke
  25.      tuara  -e ž () zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: zaščitenost tuatar

   4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA