Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (426-450)



  1.      vžent  -a [žǝn] m () nav. mn., nižje pog., z rodilnikom nedoločena večja količina; tisoč: tavženti kobilic so se spustili na polja / takih ljudi je na tavžente ● nižje pog. dekle ima tavžente je bogato
  2.      vžent  [žǝn] štev. neskl. () nižje pog. 1. tisoč a) v samostalniški rabi: šteti do tavžent; dva tavžent in tri tavžent je pet tavžent b) v prilastkovi rabi: plačati točno tavžent dinarjev; bilo je od dva do tri tavžent ljudi; te spremembe so nastale v nekaj tavžent letih / tudi sklonljivo v pet tavžent(ih) primerih / elipt. za to boš plačal dva tavžent dva tisoč dinarjev; dva tisočaka / kot kletvica tavžent hudičev, ti kaj koristi, če si pošten 2. izraža nedoločeno večjo količino: tavžent ljudi me je že to vprašalo; imeti tavžent opravkov
  3.      vžentróža  -e [žǝn] ž (-ọ̑) zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti: tam raste tavžentroža; nabirati tavžentrože // posušeni deli te rastline: skuhati čaj iz tavžentrož / pog. piti tavžentrožo čaj iz tavžentrože
  4.      taylorízem  -zma [tej-] m () ekon. načela organizacije dela in plačevanja delavcev, ki jih je vpeljal ameriški inženir Taylor: vplivi taylorizma
  5.      ablakcija  -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
  6.      abnormitéta  -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
  7.      ábota  -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
  8.      acétaldehíd  -a m (ẹ̑-) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
  9.      acet  -a m () kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
  10.      aceten  -tna -o prid. () nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza ♦ tekst. acetatno vlakno
  11.      ad ácta  [adakta] prisl. () jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta
  12.      adaptabílen  -lna -o prid. () ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
  13.      adaptabílnost  -i ž () sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
  14.      adapcija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
  15.      adaptacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
  16.      adiabáta  -e ž () fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
  17.      adjunt  -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
  18.      adjuntski  -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
  19.      adjutantúra  -e ž () v nekaterih državah adjutantski urad
  20.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
  21.      adnocija  -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
  22.      adopnt  -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec
  23.      aerost  -a m () aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
  24.      áerostičen  in aêrostičen -čna -o prid. (-á; -á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti
  25.      áerostika  in aêrostika -e ž (-á; -á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA