Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (4.251-4.275)
- špaléta -e ž (ẹ̑) grad. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat: v špaleto vstaviti podboj / okenska, zidna špaleta ♪
- špartánski tudi spartánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na Špartance ali Šparto: špartanski vojaki / strogost špartanske vzgoje 2. knjiž. zelo strog, nepopustljiv: špartanske vzgojne metode / špartanski način življenja ● knjiž. špartanska oprema skromna, preprosta špartánsko tudi spartánsko prisl.: biti špartansko vzgojen ♪
- špartánstvo tudi spartánstvo -a s (ȃ) knjiž. velika strogost, nepopustljivost: špartanstvo v vzgoji ♪
- špektakel ipd. gl. spektakel ipd. ♪
- špitál -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital ♪
- špitálar -ja m (ȃ) zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje ♪
- špitálski -a -o [tudi u̯s] prid. (ȃ) 1. nižje pog. bolničen, bolnišničen: špitalski oddelki 2. zastar. sirotišniški, ubožniški: sprejeti špitalskega otroka v rejo ♪
- špótati -am nedov. (ọ́) star. zmerjati: špotala ga je vpričo vseh špótati se posmehovati se: kaj se boš špotal, saj nisi sam nič boljši ♪
- štáb -a m (ȃ) 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito // sedež tega organa: to je izvedel v štabu 2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab
mladinske brigade // s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov ♪
- štáben -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štab: štabno delo, posvetovanje / štabna pisarna / štabni oficir; štabni zdravnik ♪
- štábovec -vca m (ȃ) žarg. štabni oficir: štabovci so se sestali ♪
- štacúna -e ž (ú) nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt ● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati ♪
- štacúnar tudi štacunár -ja m (ȗ; á) star. trgovec, prodajalec: biti štacunar in krčmar; pošten, prijazen štacunar ♪
- štacúnarka tudi štacunárka -e ž (ȗ; á) star. trgovka, prodajalka: štacunarka je imela dovolj blaga na zalogi ♪
- štacúnarski tudi štacunárski -a -o prid. (ȗ; á) star. trgovski, prodajalski: štacunarska halja / štacunarska prijaznost ♪
- štacúnarstvo tudi štacunárstvo -a s (ȗ; ȃ) star. trgovanje, prodajanje: opustil je štacunarstvo ♪
- štacúnica -e ž (ú) nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica ♪
- štacúnski -a -o prid. (ȗ) star. trgovinski, prodajalniški: razbili so štacunsko okno / štacunski vajenec ♪
- štadij gl. stadij ♪
- štadion ipd. gl. stadion ipd. ♪
- štafáža -e ž (ȃ) žarg., fot., um. nebistveni del fotografije, slike za ozadje, dopolnitev glavnega motiva: slikar je sprejel v krajino človeško, živalsko štafažo; nepotrebna štafaža / stebrišče na fotografiji je le za štafažo; pren., publ. te stranke so bile štafaža vladajoči stranki ♪
- štafážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štafažo: štafažna pokrajina / imel je le štafažno vlogo ♪
- štaféta -e ž (ẹ̑) 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo: udeležiti se štafete; tekmovati v štafeti; štafeta v plavanju / zmagati v štafeti štirikrat sto metrov // tekmovalci takih ekip: nastopila je moška štafeta; zmagala je štafeta Jugoslavije 2. pog. štafetna palica: predati, prevzeti štafeto / izročiti štafeto maršalu Titu 3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu: vse štafete so pravočasno dosegle cilj / poštna
štafeta ● štafeta mladosti pri kateri izbran mladinski delegat v imenu mladine, narodov in narodnosti Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu, po njegovi smrti pa predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije ob dnevu mladosti; pog. štafeta mladosti je prenočila v Novem mestu udeleženci štafete mladosti ♪
- štaféten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na štafeto: štafetni tek; tekmovati v štafetnem plavanju / tekmovalec preda štafetno palico palico določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu / izročiti komu štafetno palico umetniško izdelano votlo palico s pismom, poslanico ∙ ekspr. ko bom odšel drugam, bom predal štafetno palico tebi boš ti prevzel, nadaljeval moje delo ♪
- štajercijánec -nca m (ȃ) pristaš štajercijanstva: vnet štajercijanec ♪
4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351