Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (4.226-4.250)



  1.      škóta  -e ž (ọ̄) navt. vrv za napenjanje, premikanje jader
  2.      škrátast  -a -o prid. (á) ekspr. podoben škratu: prikazalo se je škratasto bitje / bil je škrataste postave
  3.      škrebelka  -e [k] ž () nar. prekmursko raglja: vrteti škrebetalko
  4.      škrebenje  -a s () nar. 1. cvrčanje: poslušati škrebetanje kobilic 2. šklepetanje: škrebetanje kljunov 3. škrabljanje: škrebetanje dežnih kapelj
  5.      škrebeti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) nar. 1. cvrčati: kobilice, ptice škrebetajo 2. šklepetati: mladiči so škrebetali s kljuni / šipe škrebetajo / po vasi so škrebetale stiskalnice rožljale, ropotale 3. škrabljati: zunaj je prijetno škrebetal dež
  6.      škrepeti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) redko šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala
  7.      škribôntar  -ja m (ó) zastar. pisar: njegov oče je bil škribontar
  8.      škrlátast  -a -o prid. () 1. po barvi podoben škrlatu: škrlatasta preproga; škrlatasto listje / škrlatasta barva 2. ki je iz škrlata: škrlatast kraljevski plašč škrlátasto prisl.: škrlatasto rdeče pregrinjalo
  9.      škrobonje  -a s () glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic
  10.      škroboti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo // povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi škrobotajóč -a -e: škrobotajoč dež
  11.      škropoti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: zunaj dež rahlo škropota / dežne kaplje škropotajo po strehi škropotajoč udarjajo škropotajóč -a -e: škropotajoč dež
  12.      škrpêta  -e ž () nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil
  13.      škŕta  -e ž (ŕ) zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil ● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo
  14.      škŕtanje  -a s (ŕ) glagolnik od škrtati: škrtanje ključa, noža; škrtanje peska pod nogami / poslušati škrtanje miši / škrtanje fotografskega aparata
  15.      škrriti  -im nedov.) pog. skopariti: škrtariti z materialom
  16.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrtaekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi
  17.      šláhta  -e ž () v poljskem okolju, nekdaj nižje in srednje plemstvo: poljsko meščanstvo in šlahta
  18.      šlátati  -am nedov., tudi šlajte; tudi šlala (á ā) nižje pog. tipati, otipavati: otrok šlata igračko / šlatala je blago, da bi videla, če se mečka / šlatal je okrog, da bi našel izhod / začel jo je šlatati
  19.      šméntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža a) podkrepitev trditve: šmentaj, to je bilo pa hudo b) začudenje: šmentajte no, kdo bi si mislil
  20.      šméntan  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ekspr. ki izraža a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna 2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati šméntano prisl., ekspr. zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno
  21.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  22.      šóštar  -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev
  23.      šôta  -e ž (ó) gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov: rezati šoto; nastanek šote; uporaba šote v vrtnarstvu; šota in premog
  24.      šôtar  -ja m () nekdaj kdor se ukvarja z rezanjem šote: šotarji na barju
  25.      šôtast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na šoto: šotasta površina / v severnih krajih imajo koče šotaste strehe

   4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA