Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (4.201-4.225)
- šéntan -a -o prid. (ẹ̄) star. presnet, šmentan: šentana ženska / kot kletvica šentana reč, zdaj pa imamo šéntano prisl.: to je šentano drago ♪
- šepetálčev -a -o [u̯č tudi lč] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalčev glas / šepetalčeva kabina ♪
- šepetálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca ♪
- šepetálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetanje: šepetalna jakost / šepetalna igra ♪
- šepetálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču ♪
- šepetálnica -e ž (ȃ) gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra: iti v šepetalnico ♪
- šepetálski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki ♪
- šepetánje -a s (ȃ) glagolnik od šepetati: slišati je bilo nerazločno šepetanje / šepetanje trave v vetru ♪
- šepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
- šepetàv -áva -o prid. (ȁ á) šepetajoč: šepetav glas / šepetavo valovanje morja ♪
- šesták -a m (á) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: plačati s šestaki ♪
- šetálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev ♪
- šetalíšče -a s (í) zastar. sprehajališče: letoviščarji hodijo po šetališču; priljubljeno šetališče ♪
- šétati -am in šétati se -am se nedov. (ẹ̄) zastar. sprehajati se: šetati s prijateljem; šetati po parku / oko mu šeta po dvorani pogleduje po dvorani šetajóč -a -e: šetajoč po trgu, je srečal prijatelja ♪
- šíhtar -ja m (ȋ) nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom ♪
- šíntar -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar ♪
- šíptarski -a -o prid. (ȋ) albanski: šiptarski jezik / šiptarske šole ♪
- škárta -e ž (ȃ) nav. ed. 1. žarg. slabi, nekvalitetni izdelki, izmeček: izdelke so zavrnili, češ da so škarta 2. star. naborniki, ki pri naboru niso potrjeni: proti koncu vojne so pobirali tudi škarto ♪
- šklebetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko šklepetati: šklebetati od mraza ♪
- šklefetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. šklepetati: na starem vlaku je vse šklefetalo / zobje so mu šklefetali od mraza šklefetáje: šklefetaje peljati ♪
- šklepetánje -a s (ȃ) glagolnik od šklepetati: šklepetanje oken ob potresu / slišati je bilo šklepetanje zob / šklepetanje pisalnega stroja ♪
- šklepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali b) zaradi drgetanja: zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: za hribom je šklepetala strojnica šklepetáje: vrata so se šklepetaje odprla šklepetajóč -a -e: šklepetajoč z zobmi, mu je
odpirala; šklepetajoča okna ♪
- šklepetàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) šklepeta: šklepetava okna ♪
- šklopotánje -a s (ȃ) glagolnik od šklopotati: šklopotanje pisalnega stroja / šklopotanje cokel po tlaku ♪
- šklopotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) ekspr. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota // šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah / šklopotati s škornji po veži 2. dajati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: kaplje dežja šklopotajo po oknih / krogle sovražnikove strojnice so šklopotale po strehi 3. šklepetati: zobje so mu šklopotali od mraza šklopotajóč -a -e: šklopotajoči stroji ♪
4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301