Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (4.201-4.225)



  1.      šéntan  -a -o prid. (ẹ̄) star. presnet, šmentan: šentana ženska / kot kletvica šentana reč, zdaj pa imamo šéntano prisl.: to je šentano drago
  2.      šepelčev  -a -o [č tudi lč] prid. () nanašajoč se na šepetalce: šepetalčev glas / šepetalčeva kabina
  3.      šepelec  -lca [c tudi lc] m () gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca
  4.      šepelen  -lna -o prid. () nanašajoč se na šepetanje: šepetalna jakost / šepetalna igra
  5.      šepelka  -e [k in lk] ž () gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču
  6.      šepelnica  -e ž () gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra: iti v šepetalnico
  7.      šepelski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki
  8.      šepenje  -a s () glagolnik od šepetati: slišati je bilo nerazločno šepetanje / šepetanje trave v vetru
  9.      šepeti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepeje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepen -a -o: besede, šepetane v temi
  10.      šepev  -áva -o prid. ( á) šepetajoč: šepetav glas / šepetavo valovanje morja
  11.      šesk  -a m (á) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: plačati s šestaki
  12.      šelec  -lca [lc in c] m () zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev
  13.      šetalíšče  -a s (í) zastar. sprehajališče: letoviščarji hodijo po šetališču; priljubljeno šetališče
  14.      šétati  -am in šétati se -am se nedov. (ẹ̄) zastar. sprehajati se: šetati s prijateljem; šetati po parku / oko mu šeta po dvorani pogleduje po dvorani šetajóč -a -e: šetajoč po trgu, je srečal prijatelja
  15.      šíhtar  -ja m () nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom
  16.      šíntar  -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar
  17.      šíptarski  -a -o prid. () albanski: šiptarski jezik / šiptarske šole
  18.      škárta  -e ž () nav. ed. 1. žarg. slabi, nekvalitetni izdelki, izmeček: izdelke so zavrnili, češ da so škarta 2. star. naborniki, ki pri naboru niso potrjeni: proti koncu vojne so pobirali tudi škarto
  19.      šklebeti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) redko šklepetati: šklebetati od mraza
  20.      šklefeti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) nar. šklepetati: na starem vlaku je vse šklefetalo / zobje so mu šklefetali od mraza šklefeje: šklefetaje peljati
  21.      šklepenje  -a s () glagolnik od šklepetati: šklepetanje oken ob potresu / slišati je bilo šklepetanje zob / šklepetanje pisalnega stroja
  22.      šklepeti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali b) zaradi drgetanja: zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: za hribom je šklepetala strojnica šklepeje: vrata so se šklepetaje odprla šklepetajóč -a -e: šklepetajoč z zobmi, mu je odpirala; šklepetajoča okna
  23.      šklepev  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) šklepeta: šklepetava okna
  24.      škloponje  -a s () glagolnik od šklopotati: šklopotanje pisalnega stroja / šklopotanje cokel po tlaku
  25.      šklopoti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) ekspr. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota // šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah / šklopotati s škornji po veži 2. dajati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: kaplje dežja šklopotajo po oknih / krogle sovražnikove strojnice so šklopotale po strehi 3. šklepetati: zobje so mu šklopotali od mraza šklopotajóč -a -e: šklopotajoči stroji

   4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA