Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (4.176-4.200)



  1.      šanti  -ám nedov.) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše
  2.      šántav  -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno
  3.      šántavec  -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža
  4.      šántavost  -i ž (á) slabš. šepavost: oponesel mu je šantavost
  5.      šarlan  -a m () slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani
  6.      šarlanski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarlatane ali šarlatanstvo: šarlatansko govoričenje; zdravljenje po tej metodi ni šarlatansko / šarlatanski človek
  7.      šarlanstvo  -a s () slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo
  8.      ščebenje  -a [tudi čǝb] s () glagolnik od ščebetati: ščebetanje lastovk / ščebetanje otroka / živahno ščebetanje deklet
  9.      ščebeti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] nedov., ẹ́) 1. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: lastovke ščebetajo; na strehah so ščebetali vrabci; ob nevihti sinice nemirno ščebetajo / otročiček že ščebeta 2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ženske so ščebetale o tem, kar se je zgodilo ščebeje: lastovke so ščebetaje obletavale zvonik; otroci so se vračali domov, veselo ščebetaje ščebetajóč -a -e: ščebetajoče sinice na vrtu
  10.      ščebev  -áva -o [tudi čǝb] prid. ( á) ki (rad) ščebeta: ščebetave lastovke / ekspr. ščebetavi otroci
  11.      ščegenje  -a [čǝg in čeg] s () glagolnik od ščegetati: zaradi ščegetanja se je začela glasno smejati; ščegetanje po podplatih / že po prvem kozarcu vina je čutil prijetno ščegetanje po vsem telesu
  12.      ščegeti  -ám tudi -éčem stil. -áčem [čǝg in čeg] nedov., ẹ́, á) 1. s premikanjem rahlo dotikajočega se predmeta povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: fant je ščipal in ščegetal sošolce; ščegetati po podplatih, pod brado, za vratom; ščegetati s slamico / senene bilke, ki so mu padle za srajco, so ga ščegetale; britje ga ščegeta; brezoseb. mene sploh ne ščegeta; pren., ekspr. njene besede so ga ščegetale okoli srca, pri srcu 2. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti: prah ščegeta pljuča / pečenka ga prijetno ščegeta v nos ● ekspr. pijača ga je ščegetala po grlu povzročala pekoč občutek; ekspr. med govorom ga je večkrat ščegetal smeh bi se rad smejal ščegetajóč -a -e: ščegetajoč prah; prijetno ščegetajoč vonj
  13.      ščegev  -áva -o [čǝg in čeg] prid. ( á) dražljiv: ščegetav vonj po pečenki / njegov ščegetavi smeh
  14.      ščegevček  -čka [čǝg in čeg] m () anat. majhen nabrekljiv organ zunanjega ženskega spolovila
  15.      ščeketi  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) 1. oglašati se z glasom šček: srake ščeketajo 2. nar. bevskati: lisica, pes ščeketa / mitraljezi so vso noč ščeketali / ta ženska že spet ščeketa zadirčno govori, se jezi
  16.      ščer  -ja m (á) izdelovalec ščetk: zaposlen je bil kot ščetar
  17.      ščerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ščetarje ali ščetarstvo: ščetarska delavnica / ščetarski svedri; ščetarske škarje / ščetarski izdelki / ščetarska obrt
  18.      ščerstvo  -a s () obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetarstvo
  19.      ščeti  -ám in ščétati -am nedov.; ẹ̑) star. krtačiti: ščetati uniformo / ščetati živali
  20.      ščítar  -ja m () zool., navadno v zvezi komar ščitar komar, ki prenaša povzročitelja rumene mrzlice, Aedes aegypti: pičil ga je komar ščitar ◊ zool. ščitarji hrošči s ščitasto razširjenim hrbtnim delom oprsja in pokrovkama, Cassida
  21.      ščítarica  -e ž () nav. mn., pal. izumrle ribe, pri katerih sta glava in sprednji del telesa pokrita s koščenimi ploščami, Placoderma
  22.      ščítarka  -e ž () zool. 1. kobra: pičila ga je ščitarka / kača ščitarka 2. azijska žaba s širokimi usti in močnimi čeljustmi, Scutiger schmidti
  23.      ščítast  -a -o prid. () ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika ◊ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitastamajhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar
  24.      šejn  in šéjtan -a m (; ẹ̑) pri muslimanih zli duh: pred njim so se tresli kot pred šejtanom
  25.      šéntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šentaj, to pa ni slabo; šentajte no

   4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA