Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (4.151-4.175)
- suhôta -e ž (ó) 1. stanje suhega: občutek suhote v ustih / suhota in bledica obraza / ekspr. notranja praznina in suhota ∙ star. sejati v suhoti v suhem vremenu 2. slabš. zelo suh človek: kako je le mogla tako suhoto zadeti kap 3. nar. zahodno prostor (v hiši): hiša s tremi suhotami // (gospodarsko) poslopje, stavba: tik za suhoto se razprostira vinograd ♪
- suíta -e ž (ȋ) muz. instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi: igrati suito; suita in sonata / baletna suita katere stavki so odlomki baletne glasbe; baročna suita z najmanj štirimi določenimi plesnimi stavki; orkestralna suita; suita za godala / plesna suita ● knjiž., redko kralj s svojo suito s svojim spremstvom ♪
- sukulénta -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. sukulent ♪
- súltan -a m (ȗ) v nekaterih državah vladar: postati sultan; sultana je nasledil brat / nekdaj turški sultan; sultan Murat ∙ ekspr. ta človek je pravi sultan zelo ukazovalen, brezobziren ♪
- sultanát -a m (ȃ) država, ki ji vlada sultan: meje sultanata / sultanat Oman ♪
- sultanína -e ž (ȋ) nav. mn. velika svetla rozina brez pečk: posuti testo s sultaninami; korinte in sultanine ♪
- súltanka -e ž (ȗ) v nekaterih državah vsaka od sultanovih žen, zlasti najpomembnejša: sultanka je rodila sina ♪
- súltanov -a -o (ȗ) pridevnik od sultan: sultanovi sinovi ♪
- súltanski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sultane: sultanska oblast / sultanska Turčija Turčija do odprave monarhije leta 1922 ∙ ekspr. sultanski nastop ukazovalen, brezobziren ♪
- súpertánker -ja m (ȗ-á) navt. tanker z zelo veliko nosilnostjo: graditi supertanker ♪
- suplementáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dodaten, dopolnilen: to je suplementarna naloga tega odbora ♦ geom. suplementarna kota kota, ki merita skupaj 180° ♪
- sutána -e ž (ȃ) knjiž. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov; talar: oblekel si je sutano; duhovnik v sutani in z biretom ♪
- suverenitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. suverenost: priznavati suvereniteto; državna suvereniteta; suvereniteta naroda / s suvereniteto ignorirati kaj vzvišeno, dostojanstveno / mesto je bilo pod suvereniteto tuje države pod oblastjo ♪
- svepetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) star. migotati, migljati: v daljavi je svepetala drobna lučka / zvezde svepetajo na nebu ♪
- svetotájstven -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko skrivnosten, nedoumljiv: svetotajstvene besede ♪
- svetotájstvo -a s (ȃ) knjiž., redko skrivnost, nedoumljivost: to ni nobeno svetotajstvo; srhljivo svetotajstvo ◊ rel. sveto rešnje telo ♪
- svíta -e ž (ȋ) zastar. obleka, zlasti ženska: oblečena je bila v sivo svito ♪
- svítanice -nic ž mn. (ȋ) 1. nar., v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu; zornice: hoditi k svitanicam 2. knjiž. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjice: moliti svitanice ♪
- svítanje -a s (ȋ) glagolnik od svitati se: težko je čakala svitanja / ob prvem svitanju so se razšli ob prvem svitu ♪
- svítati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se: svita se; na vzhodu se je svitalo, zastar. je svitalo; odšla je, ko se je začelo svitati 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se, kazati se: skozi okno se je svital dan; pren. svita se jim zarja svobode 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja česa: nekaj se mi svita; počasi se jim je začelo svitati ● knjiž. filmu se svitajo lepši časi obetajo svitajóč se -a -e: svitajoče se jutro ♪
- svójta -e ž (ọ̑) zastar. rodbina, sorodniki: ob rojstnem dnevu starega očeta se je zbrala vsa svojta ● zastar. to je naredila razbojniška svojta drhal, svojat ♪
- šamotárna -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne ♪
- šantáč -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej ♪
- šantán -a m (ȃ) v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki ♪
- šántast -a -o prid. (á) slabš. šepast: biti šantast in grbast ♪
4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251