Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (401-425)



  1.      t  -ú tudi -a m, mn. tatóvi stil. ti, im. mn. stil. tatjé () 1. kdor krade: tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr.: literarni tat; lovski tat divji lovec / kot psovka tat tatinski ∙ prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: tat dobrega imena; šalj. veseljak in devištva tat / tat njihove sreče
  2.      ta  -a tudi -e m (á) v meščanskem okolju ata, oče: daj tatu copate; poljubi svojega tata / kot nagovor tata, kupi mi čokolado
  3.      tarski  -a -o prid. () nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje ◊ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum; gastr. tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo
  4.      tarščina  -e ž () tatarski jezik: prevesti v tatarščino
  5.      tek  -tka m () v meščanskem okolju atek, očka: tatka vprašaj za dovoljenje
  6.      ti  -ja m () v meščanskem okolju atek, očka: kam je šel tati
  7.      tatíca  -e ž (í) ženska, ki krade: prijeti tatico / ekspr. lisica je zvita tatica / kot psovka posestva si se polakomnila, tatica
  8.      tatìč  -íča m ( í) manjšalnica od tat: tatič klobas ∙ preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik
  9.      tatín  -a m () slabš. tat, kradljivec: tatina so prijeli
  10.      tatínec  -nca m () slabš. tat, kradljivec: tatinci in goljufi
  11.      tatínski  -a -o prid. () nanašajoč se na tatove ali tatinstvo: tatinska dejavnost / tatinski namen / tatinske oči / tatinska previdnost // ki krade: ima tatinskega soseda; zašel je v tatinsko družbo / ekspr. tatinska lisica, sraka / kot psovka: tat tatinski; seme tatinsko tatínsko prisl.: tatinsko se plaziti v hišo; tatinsko pohlepne oči
  12.      tatínstvo  -a s () dejavnost tatov: preganjati tatinstvo / pripisovali so mu tatinstvo; zavesti koga v tatinstvo / zaprli so ga zaradi tatinstev kraj, tatvin
  13.      tovski  -a -o () pridevnik od tat: tatovska druščina
  14.      tra  -e ž () avtomobil češkoslovaške tovarne Tatra: pripeljal se je v stari, prostorni tatri; prevažati les s tatro
  15.      trman  -a m (ā) nar. 1. strašilo: postaviti tatrmana na njivo; drži se kot tatrman 2. koroško navadno kot glava oblikovan končni del cevi pri vodnjaku, koritu: voda teče iz tatrmana; tatrman s človeško glavo; studenec s tatrmanom
  16.      tatvína  -e ž (í) odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tatvine so se razširile po mestu; prijaviti tatvino; biti zaprt zaradi tatvine; tatvine v trgovinah / storiti, zagrešiti tatvino / zalotili so ga pri tatvini kraji / drobna tatvina / duhovna tatvina ♦ jur. roparska tatvina pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar; simulirana tatvina z namenom, da se prikrije poneverba; vlomna tatvina izvršena z vlomom
  17.      unus  -a [ta] m () osebni avtomobil zahodnonemške tovarne Ford: voziti se s taunusom; dobro ohranjen taunus
  18.      vanje  -a s (ā) 1. glagolnik od tavati: tavanje taboriščnikov po dvorišču / tavanje po mestnih ulicah; brezdelno tavanje / teoretično tavanje 2. knjiž. negotovost, nejasnost: glede tega je še mnogo tavanja; dvomi in tavanja
  19.      vati  -am nedov. (ā) 1. hoditi počasi, z negotovimi koraki: jetnik je taval pred njim; taval je v temi in tipal, da bi prišel do vrat; obupan je taval v gostilno; pren. človeštvo zmedeno tava v prihodnost 2. hoditi brez cilja, brez orientacije: zamišljen je taval po mestu / tavati po svetu / ekspr. pogled mu je taval po poljih; pren. njegova domišljija nemirno tava 3. ekspr. biti v negotovosti: niso se znašli in so tavali; če bodo zavrgli to teorijo, bodo spet tavali // z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tavati v negotovosti; tavati v zablodi, zmotah; ljudstvo je tavalo v temi tavajóč -a -e: tavajoč tipati; tavajoč otrok; tavajoča misel; sam.: slediti tavajočemu
  20.      tavêrna  -e ž () v nekaterih deželah gostilna, krčma: stopil je v taverno
  21.      tavmatúrg  -a m () knjiž. čudodelnik: pohabljenci niso pričakovali tavmaturga, potrebovali so človeka
  22.      tavoléta  -e ž (ẹ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za zaboje zlasti za južno sadje: ladijski pod, tavolete in drugi žagarski izdelki
  23.      tavtologíja  -e ž () 1. lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje: uporabljati tavtologije; stilna vrednost tavtologij; navesti za primer tavtologijo: globoko seči do srca 2. filoz. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt: osnovna načela logike so tavtologije
  24.      tavtolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tavtologijo: tavtološka izjava / tavtološka zveza tavtolóško prisl.: tavtološko izrečen stavek
  25.      tavtosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada istemu zlogu, istozložen: tavtosilabični glas

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA