Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (3.976-4.000) 
- stároitálski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Italce: staroitalska narečja / staroitalska bazilika ♪
- stárojugoslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na staro Jugoslavijo: starojugoslovanski denar; kapitulacija starojugoslovanske vojske / starojugoslovansko ozemlje ♪
- stárokatoličàn in stárokatoličán -ána m (ȃ-ȁ ȃ-á; ȃ-ȃ) pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani ♪
- stárokatólik -a m (ȃ-ọ̑) starokatoličan ♪
- stárokatóliški -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev ♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti ♪
- stároklásičen -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina ♪
- starokopíten -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪
- starokopítnež -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: pretiran, velik starokopitnež / v teh stvareh je starokopitnež; glede jezika so ga imeli za starokopitneža ♪
- starokopítnica -e ž (ȋ) ekspr. starokopitna ženska: očitali so ji, da je starokopitnica ♪
- starokopítnik -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: očitali so mu, da je starokopitnik ♪
- starokopítnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starokopitnega človeka: pretirana starokopitnost je neprijetna; zaradi starokopitnosti se ne zna prilagajati / jezikovna starokopitnost ♪
- starokrájski -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na stare kraje, staro domovino: starokrajski prijatelji / ohraniti starokrajske običaje ♪
- stárokrščánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na zgodnje krščanstvo: starokrščanska bazilika / starokrščanska umetnost ♪
- staroléten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. silvestrski: staroletna noč ● ekspr. košat, staroleten hrast star ♪
- staromésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stari del mesta: staromestne ulice / središče mesta ima staromesten videz ♪
- staromóden -dna -o prid. (ọ́) ekspr. nemoderen, nesodoben: staromodni čevlji; njegova obleka je staromodna; staromodno pohištvo / staromoden človek / staromodni nazori nesodobni, zastareli staromódno prisl.: staromodno se oblačiti ♪
- staromódnost -i ž (ọ́) ekspr. nemodernost, nesodobnost: staromodnost oblačenja / očitala jim je staromodnost in nerazgledanost ♪
- stáronaséljenec -nca m (ȃ-ẹ́) knjiž. prvotni prebivalec: mesto ima tri tisoč staronaseljencev; staronaseljenci in priseljenci ♪
- stáronémški -a -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na Nemce do reformacije: staronemški jezik ♦ um. staronemški slog umetnostni slog v 19. stoletju, ki posnema slog nemške renesanse ♪
- staroobrédec -dca m (ẹ̑) staroobrednik ♪
- staroobrédnik -a m (ẹ̑) pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve ♪
- stárorímski -a -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na stare Rimljane ali stari Rim: starorimska hiša / starorimska kultura; starorimsko slovstvo ♪
- stárorúski -a -o prid. (ȃ-ȗ) nanašajoč se na Ruse ali Rusijo do 12. stoletja: staroruska književnost / staroruska država ♪
- starosélec -lca m (ẹ̑) knjiž. prvotni prebivalec: staroselci so se umaknili v gorske predele; balkanski staroselci; raziskovati kulturo staroselcev; staroselci in priseljenci ♪
- starosélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na staroselce: staroselski običaji; staroselska kultura / staroselsko prebivalstvo ♪
3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 
