Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (39.262-39.286)


  1.      vzplapoláti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč valujoče se premakniti zaradi premikanja zraka: zapihal je veter in zastave so vzplapolale / lasje so ji vzplapolali v vetru 2. višje, močno zagoreti, premikajoč se sem in tja: plamen vzplapola in ugasne // zagoreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj vzplapola / suho dračje je visoko vzplapolalo; kozolec je vzplapolal kakor plamenica / ob vsakem pihu sveča vzplapola 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v očeh mu vzplapola jeza, strast / nasilje je spet vzplapolalo ♪
  2.      vzplapolávati  -am nedov. (ȃ) 1. viseč v presledkih valujoče se gibati zaradi premikanja zraka: zastave vzplapolavajo / dolgi lasje so ji vzplapolavali v vetru 2. večkrat višje, močno zagoreti, premikajoč se sem in tja: plamen vzplapolava // večkrat zagoreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj vzplapolava in ugaša / po gričih vzplapolavajo kresovi 3. knjiž. pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri: v očeh mu vzplapolava blesk, strast vzplapolavajóč -a -e: vzplapolavajoč ogenj ♪
  3.      vzpláti  vzpóljem dov., vzpôlji vzpoljíte; vzplál in vzplàl (á ọ́) 1. napeti se in upasti: nosnice so mu vzplale / knjiž. prsi so ji vzplale // knjiž. vzvaloviti: jezero, morje vzpolje / v žilah mu vzpolje kri začne hitreje teči, krožiti; plamen visoko vzpolje vzplapola 2. knjiž., ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njem vzpolje nova moč / v srcu vzpolje zavist ● knjiž., ekspr. ob tej nesramnosti je v njem vzplalo se je zelo razjezil, razburil ♪
  4.      vzplúti  vzplôvem in vzplújem dov., tudi vzplovíte (ú ó, ú) ploveč dvigniti se na površje: poškodovana podmornica je morala takoj vzpluti / ekspr. ptice vzplovejo pod nebo vzletijo ♪
  5.      vzpodbôsti  -bôdem dov., vzpodbôdel in vzpodbódel vzpodbôdla, stil. vzpodbòl vzpodbôla (ó) spodbosti: jezdec vzpodbode konja / vzpodbosti koga k delu, razmišljanju / ta beseda, misel ga je še bolj vzpodbodla ♪
  6.      vzpodbúden  -dna -o prid., vzpodbúdnejši (ú ū) spodbuden: vzpodbudna beseda, novica / raziskave so dale vzpodbudne rezultate vzpodbúdno prisl.: vzpodbudno vplivati ♪
  7.      vzpòn  vzpôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od vzpeti se: alpinisti so ponovili vzpon; plezalni vzpon; vzpon na goro; vzpon in sestop / vzpon ceste je velik / gospodarski, politični vzpon koga; umetniški vzpon gledališča; vzpon kvalitete, proizvodnje / publ.: ta dejavnost je v stalnem vzponu; umreti v vzponu moči 2. svet, ki je čedalje višji v določeni smeri: dolg, strm vzpon / cesta, proga ima več vzponov in spustov 3. razmerje med višinsko razliko v smeri navzgor in vodoravno oddaljenostjo dveh točk: izračunati vzpon; vzpon in padec 4. kar kaže, izraža, da je prišlo kaj na višjo jakostno, kakovostno stopnjo: izdelek predstavlja velik vzpon našega gospodarstva; ta podoba je zadnji mojstrov vzpon ◊ alp. letni, zimski vzpon; prvenstveni vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; geom. vzpon tangens naklonskega kota premice ali ravnine; žel. odločilni vzpon največji vzpon na določenem delu železniške proge, po katerem se izračuna največja dopustna teža vlaka ♪
  8.      vzpónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzpon: vzponski napor ♦ meteor. vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka; šport. vzponski korak korak, prilagojen vzponu, vzpenjanju; žel. vzponski upor komponenta sile težnosti vozila, ki deluje v smeri proge navzdol ♪
  9.      vzporèd  -éda m (ȅ ẹ́) zastar. 1. vrstni red, zaporedje: spreminjati vzpored; opisovati v določenem vzporedu 2. spored, program: vzpored prireditve ♪
  10.      vzpóred  prisl. (ọ̑) zastar. vzporedno: trami ležijo vzpored ♪
  11.      vzporéden  -dna -o prid. (ẹ̄) enak, podoben čemu a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo // publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas ◊ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; lingv. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; muz. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno vzporédno prisl.: vzporedno se premikati; vzporedno vezan ♦ bot. vzporedno žilnat list list z vzporedno razporejenimi stranskimi žilami ♪
  12.      vzporedíti  -ím dov., vzporédil; vzporejèn (ȋ í) 1. narediti, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim: pognal je konja, da je voz vzporedil z njegovim / vzporediti svoj korak z njenim uskladiti 2. knjiž. narediti primerjavo; primeriti: vzporediti podatke med seboj, z drugimi / vzporediti njegovo delo najboljšemu vzporedíti se zastar. razporediti se, postaviti se: vzporediti se okrog česa / vzporediti se v vrsto ♪
  13.      vzporédje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. vzporeden odnos: ugotoviti vzporedje 2. kar je vzporedno čemu, s čim: ta trojica koroških kulturnih delavcev je vzporedje Levstiku, Jurčiču in Stritarju / besedna, stavčna vzporedja ♪
  14.      vzporédnica  -e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini: narisati, potegniti vzporednico; vzporednica in pravokotnica 2. vzporedna pot, cesta: asfaltirati vzporednico; vzporednica glavne ceste, h glavni cesti 3. oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred; paralelka: odpreti novo vzporednico; učiti v vzporednicah / slovenske vzporednice na italijanski šoli oddelki 4. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: odkriti več vzporednic med slikama; idejna, stilna vzporednica / ta nagrada je nekakšna vzporednica Nobelove nagrade ♦ lingv. domače besede in njihove tuje vzporednice 5. publ. primerjanje, enačenje: te vzporednice ne sprejemam / potegniti vzporednico čemu, s čim ♪
  15.      vzporédnik  -a m (ẹ̑) 1. geogr. vsak od umišljenih krogov na zemeljski površini, vzporeden ekvatorju: kraja ležita na istem vzporedniku; državna meja teče po 38. vzporedniku; poldnevniki in vzporedniki / krajevni vzporednik vzporednik določenega kraja; vzporedniki južne, severne zemljepisne širine / zemeljski vzporednik ∙ publ. potoval je skoraj po vseh vzporednikih in poldnevnikih po vsem svetu ♦ astr. nebesni vzporednik vsak od umišljenih krogov na nebesni krogli, vzporeden nebesnemu ekvatorju; geom. vzporednik krožnica, v kateri seka vrtenino ravnina, pravokotna na osi; navt. višinski vzporednik umišljen krog, vzporeden z obzorjem 2. knjiž. umetnik, ki ima glede na kakega drugega umetnika enake, podobne lastnosti, značilnosti: pesnikovi vzporedniki in posnemovalci; stilni vzporednik slikarja ♪
  16.      vzprejèm  -éma m (ȅ ẹ́) zastar. sprejem: gostoljuben vzprejem; vzprejem gostov ♪
  17.      vzprejéti  vzpréjmem dov., vzprejmíte tudi vzpréjmite; vzprejél; nam. vzprejét in vzprejèt (ẹ́ ẹ́) zastar. sprejeti: vzprejeti dar / vzprejeti ponudbo / vzprejeti goste / vzprejeti koga v službo / vzprejeti pojasnilo, zahtevo vzprejét -a -o: biti vzprejet med člane ♪
  18.      vzprhútniti  -em dov. (ú ȗ) hitro, slišno zamahniti s perutmi: petelin zakikirika in vzprhutne // prhutajoč vzleteti: ptica vzprhutne iz grma ♪
  19.      vzpríčo  in vzpričo predl. (í) star., z rodilnikom 1. zaradi: vzpričo takih nevarnosti so bili zelo previdni / v vezniški rabi te knjige ni napisal strokovnjak, vzpričo tega razumemo njene slabe strani 2. vpričo: bila je edina, vzpričo katere se je lahko vedel naravno ♪
  20.      vzrást  -í in -i ž (ȃ) star. rast: vplivati na vzrast rogovja / široka vzrast drevesa / dekle lepe vzrasti ♪
  21.      vzrástek  -tka m (ȃ) zastar. kal, poganjek: potrgati vzrastke na krompirju ♪
  22.      vzrásti  vzrástem in vzrásem dov., vzrásel in vzrástel (á) star. zrasti: med kamenjem vzraste košat hrast / martinčku vzraste nov rep / fant je precej vzrasel / drevesce vzraste v drevo / vzrasti pri tujih ljudeh odrasti / v njem vzraste jeza, upanje / po teh besedah je jezno vzrasel vzráščen -a -o: vzraščeno deblo ∙ star. biti lepo vzraščen raščen ♪
  23.      vzráščati  -am nedov. (á) star. rasti: drevesce vzrašča v veliko drevo / vzraščal je v mestnem okolju odraščal / v dušah vzrašča pogum ♪
  24.      vzravnánost  -i ž (á) lastnost, značilnost vzravnanega: vzravnanost hrbtenice / vzravnanost jezdeca; ponosna, vojaška vzravnanost / posebnost človeka je vzravnanost in pokončna hoja / ekspr. vzgojiti komu vzravnanost načelnost, značajnost / stati v togi vzravnanosti ♪
  25.      vzravnáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj v pokončen položaj: vzravnati hrbet, telo ∙ ekspr. po zmagi so ljudje spet vzravnali hrbte so postali ponosni, neuklonljivi; so postali načelni, značajni vzravnáti se priti v pokončen položaj: hrbet sklonjenega se vzravna // narediti, da pride trup v pokončen položaj: ležeči, sključeni se vzravna; vzravnati se v sedlu; kljubovalno, ponosno se vzravnati / medved se vzravna na zadnjih nogah vzravnán -a -o: vzravnana drža ∙ ekspr. biti celo življenje vzravnan človek ponosen, neuklonljiv; prisl.: držati se, hoditi vzravnano ♪

   39.137 39.162 39.187 39.212 39.237 39.262 39.287 39.312 39.337 39.362  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA