Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (39.187-39.211)


  1.      vzgónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzgon: vzgonska sila / vzgonsko ogrevanje, prezračevanje ogrevanje, prezračevanje na osnovi dviganja toplejšega zraka ♦ aer., fiz. vzgonski količnik letalskega krila; navt. vzgonski tanki doka tanki, s katerimi se uravnava višina doka ♪
  2.      vzhajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzhajanje (testa): vzhajalna moč kvasa / vzhajalna posoda ♪
  3.      vzhájanec  -nca m (ā) nav. mn., gastr. kuhana, na rezine zrezana jed iz kvašenega testa, navadno kot priloga: jesti, kuhati vzhajance / ajdovi vzhajanci ♪
  4.      vzhájanje 2 -a s (ā) glagolnik od vzhajati2: vzhajanje testa ♪
  5.      vzhájati 1 -am nedov. (ȃ) 1. dvigati se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzhaja / zarja vzhaja / ekspr. izza obzorja vzhajajo oblaki ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigati se nad obzorje 2. knjiž. dvigati se: iz zemlje vzhaja sopara / iz srca vzhajajo molitve, prošnje // prihajati, izvirati: iz hlepenja po oblasti vzhaja sovraštvo ● ekspr. biti doma tam, kjer sonce vzhaja na vzhodu; publ. na filmskem nebu vzhaja nova zvezda se začenja uveljavljati nova igralka vzhajajóč -a -e: vzhajajoče sonce ∙ ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska ♪
  6.      vzhájati 2 -am nedov. (ā) dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja // nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo ● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli vzhájan -a -o: kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo ♪
  7.      vzhít  -a m (ȋ) zastar. prevzetost, navdušenje: zadrhteti od vzhita / videti vzhit v očeh koga ♪
  8.      vzhòd  vzhóda m (ȍ ọ̄) 1. glagolnik od vziti: opazovati vzhod lune; sončni vzhod / izračunati sončni vzhod čas, ko sonce vzide // stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni vzhod 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob enakonočju: pokazati vzhod; veter piha od vzhoda; usmeriti ladjo proti vzhodu; letalo leti na vzhod / železnica teče v smeri vzhod-zahod / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda // vzhodna stran neba ali zemlje: nebo na vzhodu se jasni; na vzhodu omejuje deželo visoko gorovje 3. publ. vzhodni del kake geografske ali politične celote: na vzhodu države je ravnina / ta rastlina izvira z Vzhoda s področja vzhodno od Sredozemskega morja; pravoslavni, slovanski vzhod / ekspr. vzhod se upira prebivalci vzhodnega dela / pogajanja med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike ● ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani; Bližnji vzhod področje, države ob vzhodni obali Sredozemskega morja in blizu nje; Daljni vzhod področje, države ob vzhodni obali Azije in blizu nje; Srednji vzhod področje, države med Bližnjim vzhodom in Pakistanom; države starega Vzhoda države od Egipta do Kitajske, Japonske v obdobju sužnjelastniške družbene ureditve ♪
  9.      vzhóden  -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod: a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu / vzhodni veter b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški / vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika ● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj področje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji ◊ astr. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu vzhódno prisl.: vzhodno od reke je ravnina; deset kilometrov vzhodneje ♪
  10.      vzhódnik  -a m (ọ̑) 1. vzhodni veter: piha vzhodnik; hladen vzhodnik 2. zastar. vzhodnjak: oblačila vzhodnikov ♪
  11.      vzhódnoázijski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na vzhodni del Azije: vzhodnoazijski predeli / vzhodnoazijska utežna enota ♪
  12.      vzhódnorímski  -a -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na vzhodni del leta 395 razdeljenega rimskega cesarstva s prestolnico v Carigradu: vzhodnorimsko prebivalstvo / vzhodnorimsko cesarstvo ♪
  13.      vzídati  tudi vzidáti -am dov. (í á í) z zidanjem trdno vstaviti kaj v zid: vzidati spominsko ploščo / vzidati okno, vrata // z zidanjem vstaviti kaj kam kot sestavni del: vzidati pripeljani gradbeni material // z zidanjem narediti, da je kaj v notranjosti česa: vzidati kamin v zid / vzidati kopalno kad, kuhinjski štedilnik vzídan -a -o: nad vhodna vrata vzidana spominska plošča ♦ arhit. vzidana omara omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši ♪
  14.      vzidávati  -am nedov. (ȃ) z zidanjem trdno vstavljati kaj v zid: vzidavati spominske plošče / vzidavati okna // z zidanjem vstavljati kaj kam kot sestavni del: vzidavati kamenje nekdanjega gradu ♪
  15.      vzigrávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. 1. nehoteno se krčiti: mišice mu vzigravajo / srce mu burno vzigrava bije 2. pojavljati se: na obrazu mu vzigrava posmeh 3. razvnemati: take slike mu vzigravajo domišljijo vzigrávati se živahno skakaje igrati se: žrebe ni divje, samo vzigrava se / v vodi se vzigravajo ribice ♪
  16.      vzíti 1 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í) 1. dvigniti se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzide / vzšla je rdeča zarja / ekspr. izza hriba vzide oblak / ekspr. vzšel je nov dan začel se je ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje 2. knjiž. priti, pojaviti se: od nekod vzide šum / iz srca mu vzide molitev, prošnja / iz tega je vzšlo vse zlo // nastati, pojaviti se: v duši vzide upanje, vera / nenadoma mu vzide spoznanje spozna ● ekspr. naj mi več ne vzide dan naj več ne doživim naslednjega dne, naslednjega sončnega vzhoda; vznes. tudi njim bo vzšel dan svobode tudi oni bodo svobodni, osvobojeni; knjiž. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni vzšèl vzšlà vzšlò knjiž.: vzšla luna vzíšel -šla -o zastar. vzšel: vzišlo sonce ♪
  17.      vzíti 2 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í) dvigniti se, razširiti se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzide / kvas vzide ♪
  18.      vzkalíti  -ím dov., vzkálil (ȋ í) 1. pognati kal(i): fižol je že vzkalil / to seme hitro vzkali 2. s kaljenjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzkalile cvetlice; pren., knjiž. ta umetnost je vzkalila iz domačih tal 3. knjiž. nastati, pojaviti se: v njem je vzkalil dvom / v mladi ženi je vzkalilo življenje mlada žena je zanosila vzkaljèn -êna -o: vzkaljen ječmen ♪
  19.      vzkipéti  -ím dov., tudi vzkípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko vzkipi / ekspr. morje vzkipi 2. ekspr. pokazati se, pojaviti se v veliki meri: čustva so mu vzkipela / v njem vzkipi jeza, ljubezen / iz ust mu vzkipijo obtožujoče besede / brezoseb. tedaj je iz nje vzkipelo 3. ekspr. razjeziti se, razburiti se: hitro, za vsako malenkost vzkipi / ali se tako dela, vzkipi sosed ● ekspr. cesta je ob koncu zime vzkipela zaradi vlažnosti in pritiskov se je neenakomerno vzbočila, poškodovala; ekspr. spet mu je vzkipela kri spet se je zelo vznemiril, razvnel, razjezil; ekspr. pogovor je vzkipel v prepir prešel; ekspr. vzkipeti od jeze hitro se zelo razjeziti; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi vzkipèl in vzkipél tudi vzkípel -éla -o: vzkipele strasti ♪
  20.      vzkipévati  -am nedov. (ẹ́) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: voda v loncih vzkipeva / ekspr. morje vzkipeva 2. ekspr. kazati se, pojavljati se v veliki meri: čustva mu vzkipevajo / iz ust so vzkipevale prošnje 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem vzkipeva jeza, ponos; v srcu vzkipevajo strasti 4. ekspr. začenjati jeziti se, razburjati se: vzkipeva, vendar se le obvlada / za vsako malenkost vzkipeva / kaj vendar delate, vzkipeva vzkipevajóč -a -e: vzkipevajoča čustva ♪
  21.      vzklíc  -a m (ȋ) zastar. klic, vzklik: slišati vzklice / živini namenjen vzklic ♪
  22.      vzklícati  vzklíčem dov., vzklícala in vzklicála (í ȋ) knjiž. priklicati: ta moč nas je vzklicala iz neobstajanja / vzklicati iz spomina ♪
  23.      vzklícen  -cna -o prid. (ȋ) lingv. vzkličen: vzklicni stavek ♪
  24.      vzklíčen  -čna -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na vzklik: vzklična intonacija / vzklični stavek ♪
  25.      vzklíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) glasno izgovarjati besede, ki izražajo čustveno prizadetost, vznemirjenost: vzklikati gesla; vzklikati hura, naprej; vzklikati od začudenja / manifestanti vzklikajo republiki; vzklikati proti nasilju / dov. čestitam vsem in vzklikam: naj živi svoboda vzklikajóč -a -e: odhajati, vzklikajoč od veselja; vzklikajoča množica ♪

   39.062 39.087 39.112 39.137 39.162 39.187 39.212 39.237 39.262 39.287  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA