Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (38.537-38.561)


  1.      vodomèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. okrasna naprava z zbiralnikom vode, iz katere brizgajo vodni curki in v loku padajo nazaj v zbiralnik: sredi parka je vodomet; šumenje vodometa; vodnjak s kipi in vodometom 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: vodomet isker, luči ♪
  2.      vodopàd  -áda m (ȁ á) zastar. slap: bučanje vodopada ♪
  3.      vodoráven  -vna -o prid. (á) 1. vzporeden z gladino mirujoče vode: vodoraven rov; vodoravna lega, smer; vodoravna ploskev / hitrost letala v vodoravnem letu // vzporeden z zgornjim robom: vodoravne črte v zvezku / poudariti vodoravne šive pri obleki 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: vodoravno povezovanje organizacij ● ekspr. grem v vodoravni položaj ležat, spat ◊ fiz. vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri; geom. vodoravna ravnina; meteor. vodoravno gibanje zraka gibanje zraka, približno vzporedno z zemljinim površjem vodorávno prislov od vodoraven: police ležijo vodoravno // izraža gibanje ali smer vzporedno z gladino mirujoče vode: helikopter leti vodoravno; sam.: pod vodoravno vpišite naslednje besede ♪
  4.      vodorávnica  -e ž (ā) knjiž. vodoravna črta: narisati, potegniti vodoravnico ● knjiž. nanesti enote na vodoravnico absciso; knjiž. gibati se v vodoravnici vodoravni smeri ♪
  5.      vodotòč  tudi vodotóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑) zastar. struga, kanal: zaradi suše je v vodotoču malo vode; globok vodotoč ♪
  6.      vodovódar  -ja m (ọ̑) pog. vodovodni inštalater: poklicati vodovodarja ♪
  7.      vodovóden  -dna -o prid (ọ̄) nanašajoč se na vodovod: vodovodna cev, pipa / vodovodno omrežje / vodovodni inštalater / vodovodna voda ◊ bot. vodovodna cev cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi ♪
  8.      vodozvézdnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. vodne rastline s tankimi stebli, majhnimi cveti brez cvetnega odevala in listno rožico na vodni gladini; žabjelasovka ♪
  9.      vódstvo  -a s (ọ̑) 1. glagolnik od voditi: vsako popoldne je vodstvo po razstavi; poskrbeti za vodstvo; strokovno vodstvo / prevzeti vodstvo izleta, pohoda / duhovno vodstvo; vodstvo mladih / vodstvo poslovnih knjig ∙ publ. domačini so prevzeli vodstvo, prešli v vodstvo dosegli prednost v igri; publ. orkester igra pod vodstvom znanega dirigenta dirigira mu znan dirigent; publ. delo so opravili pod vodstvom mentorja pri delu jih je vodil mentor 2. oseba ali skupina oseb, ki kaj vodi: vodstvo se je že sestalo; imenovati, izvoliti vodstvo; imeti dobro, slabo vodstvo / novo vodstvo društva / državno vodstvo / vodstvo podjetja, šole, tovarne ♪
  10.      vodvíl  tudi vaudevílle -a [vodvil] m (ȋ) lit. krajša lahkotna komedija ali burka s pevskimi vložki: napisati vodvil; gledališče je predstavilo junake romantičnega vodvila ♪
  11.      vogál  -a [au̯] m (ȃ) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima več vogalov; zadeti se ob mizni vogal; vogal predpasnika se je strgal / stolp je na štiri vogale štirioglat // prostor ob tem delu: sedeti na vogalu klopi 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: priti izza vogala; burja piha okrog vogalov; ekspr. izginil je za vogal // prostor ob tem delu: čakala ga je na vogalu ● ekspr. to se najde za vsakim vogalom povsod; star. prinesli so jim steklenico vina in vogal kruha krajec; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
  12.      vógel  -gla [ǝu̯] m (ọ̑) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: udariti se ob vogel; vogel robca se je začel cefrati / miza je na štiri vogle štirioglata // prostor ob tem delu: sedeti na voglu mize 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: poškodovati hišni vogel; priteči izza vogla; ekspr. trgovina je takoj za voglom // prostor ob tem delu: srečala sta se na voglu ● ekspr. kamorkoli gre, na vsakem voglu ga sreča povsod; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
  13.      vógelnik  -a [gǝl] m (ọ̑) 1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov: vogelnik, dleta in meter 2. predmet, navadno kamen, ki stoji na voglu, robu česa: spotakniti se ob vogelnik ♪
  14.      vogláriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nar. fantovati, vasovati: fant že dolgo voglari pod dekletovim oknom 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so prišli voglarit ● star. kod si voglaril vso noč hodil, bil ♪
  15.      voglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) star. oglat: voglato bruno / voglate kretnje nerodne, okorne ♪
  16.      voháč  -a m (á) star. vohun: imeti koga za vohača ♪
  17.      vohávs  -a m (ȃ) star. vohun: skriti se policijskim vohavsom ♪
  18.      vohljáč  -a m (á) ekspr. kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do podatkov o delovanju, življenju koga: vohljač ji neprestano sledi; vedeli so, da je vohljač; vaški vohljač / policija ima svoje vohljače agente, vohune ♪
  19.      vohnjáti  -ám nedov. (á ȃ) star. vohati, vohljati: psi so vohnjali po obleki; vohnja kot lovski pes ♪
  20.      vòj  vôja in vój -a m (ȍ ó; ọ̑) zastar. manjša vojaška enota: voji so se razbežali po gozdu; poveljnik voja ● zastar. izbrali so ga za svojega voja vodjo, poveljnika ♪
  21.      vojáščina  -e ž (ā) 1. opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: oprostiti koga vojaščine; odložiti vojaščino; po vojaščini se zaposliti / ima urejeno vojaščino 2. star. vojaki: vojaščina se je utaborila na travniku ♪
  22.      vojáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vojake: vojaški poklic; vojaške veščine / vojaški škornji; vojaška puška, uniforma; vojaško letalo, vozilo; vojaško pokopališče / vojaške akcije; vojaška parada; vojaška prisega / vojaška akademija, šola; vojaška enota / vojaški udar; vojaška diktatura; vojaška oblast / vojaški begunec dezerter; vojaški sluga v nekaterih deželah vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo; vojaška invalidnina invalidnina, ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika ● star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; ekspr. vojaška disciplina zelo stroga; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak ◊ jur. vojaško sodišče sodišče, ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; voj. vojaški čini; vojaški instruktor; vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski; vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka; vojaške operacije; vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojaške vaje; vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov vojáško prisl.: pozdraviti (po) vojaško; vojaško vzgojen človek ♪
  23.      vojášnica  -e ž (ȃ) stavba za bivanje vojakov: zgraditi vojašnico; naborniki so se morali javiti v vojašnici ♪
  24.      vôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na vojno: bila sta vojna tovariša / vojni invalid, ujetnik; vojna sirota; vojna vdova vdova, ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno; vojne žrtve / vojno letalstvo / vojni davek; vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države; vojna škoda / vojni zločin / ekspr. vojna psihoza; vojne razmere; vojno stanje / vojni čas / vojna akademija vojaška akademija ● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne; ekspr. vojna pošast vojna ◊ fin. vojno posojilo posojilo za financiranje vojne; jur. vojni plen sovražnikovo premično premoženje, zajeto na bojišču ali na zasedenem ozemlju; voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; vojna napoved; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta; vojno pravo mednarodno veljavna pravila, ki jih morajo upoštevati vojskujoče se strani ♪
  25.      vojevánje  -a s (ȃ) star. bojevanje: načini vojevanja ♪

   38.412 38.437 38.462 38.487 38.512 38.537 38.562 38.587 38.612 38.637  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA