Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (3.801-3.825)
- spreletávanje -a s (ȃ) glagolnik od spreletavati: spreletavanje mraza, srha po hrbtu / spreletavanje muh, ptic ♪
- spreletávati -am tudi izpreletávati -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. hitro, za kratek čas se pojavljati po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh ga spreletava; mravljinci jo spreletavajo po hrbtu; brezoseb. ob teh zgodbah jih je kar spreletavalo ∙ barve ga spreletavajo bledi in rdi hkrati // hitro, za kratek čas se pojavljati sploh: veselje mu je spreletavalo obraz // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza, strah spreletava navzoče / čudne misli ga spreletavajo; začele so jo spreletavati hude slutnje / plamen
navdušenja spreletava zbrano množico spreletávati se tudi izpreletávati se leteč se večkrat premikati sem in tja: čebele brenčijo in se spreletavajo; metulji se spreletavajo s cveta na cvet; ptice se spreletavajo nad jezerom; roji mušic se spreletavajo po zraku / nad mestom so se spreletavala sovražnikova letala ∙ ekspr. pogled se mu spreletava po dvorani nahitro pogleduje po njej spreletavajóč tudi izpreletavajóč -a -e: vrane so krakale, spreletavajoč se nad poljem; spreletavajoč mraz ♪
- spremétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. premetavati: spremetati stvari / življenje ga je neusmiljeno spremetalo 2. zastar. obhajati, spreletavati: groza ga spremeta / sram ga je bilo in barve so ga spremetale 3. zastar. spreminjati: kar naprej spremeta svoje misli in sklepe; vrstni red se spremeta ♪
- spremetáti -méčem dov., spremêči spremečíte; spremêtal (á ẹ́) knjiž. premetati: spremetati knjige spremetán -a -o: vse je bilo razbito in spremetano ♪
- spremetávati -am nedov. (ȃ) knjiž. premetavati: vihar spremetava ladjo; spremetavati se z ene strani na drugo / vojna ga je spremetavala po svetu ∙ knjiž. v njenih predstavah se je vse spremetavalo mešalo ♪
- spreplétati -am tudi izpreplétati -am nedov. (ẹ̑) prepletati: drevesa sprepletajo veje / sprepletati prste / pisatelj sprepleta več življenjskih zgodb; v tem filmu se sprepletata resničnost in domišljija ♪
- sprhútati -am dov., tudi sprhutála (ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš sprhuta // prhutajoč zleteti: prestrašena ptica je sprhutala z veje ♪
- sprhutávati -am nedov. (ȃ) hitro, slišno zamahovati s perutmi: ptice sprhutavajo / sprhutavati s krili ♪
- spríntati -am tudi špríntati -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. zelo hitro teči, plavati, kolesariti: sto metrov pred ciljem je začel sprintati / kam pa sprintaš tečeš, greš ♪
- sproletarizírati -am dov. (ȋ) 1. spremeniti v mezdnega delavca: buržoazna družba je sproletarizirala množice; prebivalstvo v mestih se je hitro sproletariziralo 2. nav. ekspr. narediti siromašno, ubožno: kapitalizem je sproletariziral veliko ljudi sproletarizíran -a -o: sproletarizirani kmetje ♪
- spúntati -am dov. (ú) spodbuditi k uporu: spuntati kmete proti gosposki / ekspr. spuntati ljudi spúntati se upreti se: spuntati se proti plemstvu, zoper gospodarje / ekspr. fant se je spuntal ● ekspr. nameravali so na izlet, pa so se vsi spuntali premislili spúntan -a -o: spuntani kmetje ♪
- sramôta -e ž (ó) 1. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana: bala se je sramote, zato se ni vrnila; ni mogel prenesti sramote, ki ga je zadela; doživeti sramoto; ekspr. nakopati si sramoto / spraviti koga v sramoto / na njegovo sramoto so ga spodili / ekspr. izbrisati, oprati sramoto s svojega imena 2. nav. ekspr., v povedni rabi kar ni v skladu s človeškim dostojanstvom, ponosom: beg bi bil za nas prava sramota; sramota je biti tako len; sramota je, da niste dokončali tega dela / on je sramota za vso družino; tako ravnanje je kulturna sramota 3. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje: sramota, še tega ne veš; tri dni že popiva. Sramota ● star. skrivati svojo sramoto spolovilo; ekspr. v svojo sramoto moram priznati, da sem to pozabil poudarja povedano ♪
- srepôta -e ž (ó) knjiž. srepost: srepota oči ♪
- srobótast -a -o prid. (ọ̑) podoben srobotu: srobotasto deblo ♪
- stabílen -lna -o prid., stabílnejši (ȋ) 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar 2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme 3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj 4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen ◊ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča stabílno prisl.: stabilno stati ♪
- stabilizácija -e ž (á) glagolnik od stabilizirati: stabilizacija ladje / stabilizacija rakete / prizadevanja za stabilizacijo gospodarskega položaja ♪
- stabilizacíjski tudi stabilizácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na stabilizacijo: stabilizacijska naprava proti zibanju ladje / stabilizacijska politika; stabilizacijska prizadevanja / stabilizacijsko obdobje ♪
- stabilizátor -ja m (ȃ) teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah: stabilizator preprečuje nagibanje avtomobila v ovinku; ladijski stabilizator; stabilizator letala ♦ elektr. stabilizator naprava, ki vzdržuje stalno vrednost kake električne veličine; napetostni stabilizator; kem. stabilizator snov, ki prepreči ali upočasni razpadanje kake druge snovi ♪
- stabilizátorski -a -o prid. (ȃ) stabilizacijski: stabilizatorske naprave na ladji / stabilizatorska prizadevanja ♪
- stabilizíranje -a s (ȋ) glagolnik od stabilizirati: stabiliziranje političnega položaja / stabiliziranje cen ♪
- stabilizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit // publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustalilo ◊ elektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi stabilizíran -a -o: stabilizirane cene; stabilizirane politične
razmere ♪
- stabílnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stabilnega: stabilnost omare / preizkušati stabilnost letala pri velikih hitrostih / publ. stabilnost gospodarskega, političnega položaja / stabilnost značaja / čustvena stabilnost ◊ grad. lastnost gradbene konstrukcije, da lahko prenaša obremenitve ♪
- stabílnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stabilnost: reševati stabilnostne probleme / stabilnostne razmere na cesti se hitro spreminjajo ♪
- staccáto [-aka-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccato staccáto -a m izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; neskl. pril.: staccato tehnika ♪
- stacionáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je na stalno določenem mestu; stalen, nepremičen: tovarna je organizirala stacionarne servise za svoje izdelke; stacionarne prodajalne / stacionarni oddajnik; stacionarni satelit 2. ki se ne spreminja, ne spremeni; stalen, ustaljen: vrednost izvoza je stacionarna / politični položaj je stacionaren; stacionarne vremenske razmere; stacionarno stanje bolezni / živeti v stacionarni revščini trajni ◊ fiz. stacionarno gibanje gibanje, ki se v celoti ne spreminja s časom; med. stacionarna zdravstvena ustanova zdravstvena ustanova za stacionarno zdravljenje; stacionarno zdravljenje zdravljenje, med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu; tur. stacionarni turizem turizem, za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju ♪
3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901