Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ta (37.937-37.961)



  1.      vèlebánka  -e ž (-) ekspr. velika banka: kopičenje kapitala v velebankah
  2.      vèleburžoazíja  -e ž (-) v kapitalizmu lastniki veliko proizvajalnih sredstev: kapital veleburžoazije
  3.      veledúšen  -šna -o prid.) star. velikodušen: veledušen človek / veledušna podpora veledúšno prisl.: veledušno podariti
  4.      velegórje  -a s (ọ̑) star. veliko, visoko gorstvo: alpsko velegorje; vrhovi velegorja
  5.      vèleindustriálec  -lca m (-) v kapitalistični ekonomiki lastnik ali solastnik enega ali več velikih industrijskih podjetij, tovarn: veleindustrialci in veleposestniki
  6.      vèleindustríjec  -jca m (-) veleindustrialec: kapital veleindustrijcev
  7.      vèleizdájnik  -a m (-) star. veleizdajalec: usmrtiti veleizdajnika
  8.      vèlemésto  -a s (-ẹ́) zelo veliko mesto: živeti v velemestu / milijonska velemesta
  9.      vèlemeščàn  in vèlemeščán -ána m (- -á; -) ekspr. prebivalec velemesta
  10.      vèlenémec  -mca m (-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: politične ideje velenemcev
  11.      vèlenémštvo  -a s (-ẹ̑) zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Nemcev: črno-rdeče-rumena zastava kot simbol velenemštva
  12.      vèleobràt  -áta m (- -á) ekspr. velik (proizvodni) obrat: ustanavljati veleobrate / industrijski, kmetijski veleobrat
  13.      vèleodjèm  -éma m (- -ẹ́) elektr. odjem velikih količin električnega toka po posebnem režimu: tarifne postavke za veleodjem
  14.      vèlepodjétnik  -a m (-ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki lastnik velepodjetja: velepodjetniki in tovarnarji
  15.      vèleposéstniški  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na veleposestnike: veleposestniška zemlja / v stari Avstriji veleposestniška kurija
  16.      vèleposlánik  -a m (-á) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi: imenovati koga za veleposlanika; jugoslovanski veleposlanik v Franciji
  17.      vèleposláništvo  -a s (-á) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi: odpreti veleposlaništvo; uslužbenec veleposlaništva / sprejem v veleposlaništvu // poslopje tega predstavništva: demonstranti so poškodovali ameriško veleposlaništvo
  18.      veleprodája  -e ž () trg. prodaja na debelo: oddelek za veleprodajo / cene v veleprodaji // oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za tako prodajo: vodja veleprodaje
  19.      vèlerílec  -lca [tudi c] m (-) zool. metulj somračnik z dolgim sesalom, Macroglossum stellatarum
  20.      veleróden  -dna -o prid. (ọ̄) star. ki je plemiškega rodu: velerodna gospoda // v vljudnostnem nagovoru spoštovan, cenjen: velerodni gospod
  21.      velésa  -e ž (ẹ̑) bot., navadno v zvezi alpska velesa plazeča se grmičasta rastlina z usnjatimi, dlakavimi listi in velikimi belimi cveti, Dryas octopetala: z veleso poraščene skale
  22.      velesêjem  -jma m (é) velika prireditev, navadno mednarodna, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: obiskati velesejem; na velesejmu sodeluje veliko držav, podjetij / jesenski, spomladanski velesejem; kmetijski velesejem; mednarodni velesejem ♦ ekon. vzorčni velesejem na katerem se razstavljajo vzorci blaga
  23.      velesíla  -e ž (í) publ. politično, vojaško zelo močna, vplivna država: v starem veku je bil Egipt velesila; oborožitev, politika velesil // s prilastkom na kakem področju zelo močna država, organizacija: naftna, pomorska, športna velesila / košarkarska reprezentanca Jugoslavije je velesila / svetovna velesila
  24.      vèleslálom  -a m (-) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v veleslalomu; zmagovalec v veleslalomu / paralelni veleslalom pri katerem na vzporednih progah hkrati smučata dva tekmovalca // tekmovanje v tej disciplini: nastopiti v veleslalomu; favorit veleslaloma / društveni, mednarodni veleslalom / žarg. v prvem veleslalomu je izpadel v prvi vožnji veleslaloma
  25.      veléti  -ím dov., vêlel (ẹ́ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite 2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje 3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se // v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor velèč -éča -e: veleč, naj ga počakajo, steče nazaj

   37.812 37.837 37.862 37.887 37.912 37.937 37.962 37.987 38.012 38.037  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA