Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ta (3.701-3.725)
- símentalski -a -o prid. (ȋ) vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami ♪
- simultán -a -o prid. (ȃ) knjiž. istočasen, hkraten: simultan napad z več strani; razvoj teh pojavov je simultan; simultan in sukcesiven / simultan izid knjige v različnih državah; anketa po metodi simultanih odgovorov ∙ simultano prevajanje prevajanje, pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku ♦ gled. simultano prizorišče prizorišče, na katerem se istočasno v različnih okoljih dogaja ali tekoče menjava več dogajanj; med. simultano cepljenje cepljenje z več cepivi hkrati; šport. simultane vaje vaje, ki se delajo istočasno na tleh in na orodju simultáno prisl.: aparat je zapisoval meritve na
trak in jih simultano oddajal; to poteka simultano ♦ šah. simultano igrati igrati istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah ♪
- simultánka -e ž (ȃ) šah. šahovska prireditev, na kateri igra en igralec istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah: organizirati simultanko / igrati simultanko z desetimi nasprotniki ♪
- simultánost -i ž (ȃ) knjiž. istočasnost, hkratnost: simultanost različnih občutkov / simultanost stilov ♪
- simultánski -a -o prid. (ȃ) redko simultan: simultansko prevajanje ◊ jur. simultanska hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna hipoteka; ptt simultanski sistem sistem, ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu ♪
- sintágma -e ž (ȃ) lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena: analizirati sintagme // besedna zveza sploh: sintagma vojna in mir ♪
- sintagmátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sintagmo: sintagmatska analiza / sintagmatska zveza ♪
- sintáksa -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso ● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija ◊ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije ♪
- sintáktičen -čna -o prid. (á) lingv. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake ♪
- sintáktik -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo ♪
- siróta -e ž (ọ̑) 1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota 2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti ● preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo ♪
- síta -e ž (í) bot. travam podobna rastlina s cveti v klasih, Eleocharis: stebla site / iglasta, močvirska sita ♪
- sítar -ja m (ȋ) izdelovalec sit: sitarji in rešetarji ♪
- sitár -ja m (ā) muz. lutnja z dolgim ploskim vratom, razširjena zlasti v Indiji: igrati na sitar / peti ob spremljavi sitarja ♪
- sítarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sitarje ali sitarstvo: sitarska dejavnost; sitarska obrt / sitarski tkalci ♪
- sítarstvo -a s (ȋ) obrt za izdelovanje sit: razvoj sitarstva ♪
- sítast -a -o prid. (í) po luknjicah podoben situ: sitasto dno posode / ekspr. roke je držala pod sitastim predpasnikom obrabljenim, natrganim; redko sitasta okna varujejo pred muhami okna z okensko mrežo; knjiž. sitasta tla gosto luknjičava, prepustna tla ♦ anat. sitasta kost sitka; arheol. sitasta posoda posoda, ki ima stene in dno preluknjane; zool. sitasta ploščica luknjičasta ploščica na hrbtni strani apnenčastega ogrodja iglokožcev sítasto prisl.: sitasto preluknjan ♪
- sivôta -e ž (ó) knjiž. sivina: sivota njenih las / sivota življenja ♪
- skakútati -am nedov. (ū) star. skakati, skakljati: hčerka skakuta po dvorišču / v vejah so skakutali ptički ♪
- skíta -e ž (í) zastar. potep, potepanje: šel je na skito ∙ nar. vzhodnoštajersko žena je šla na skito je zapustila moža ♪
- skitálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. potepuh, popotnik: postati skitalec / svetovni skitalec ♪
- skitálstvo -a s (ȃ) zastar. potepuštvo, popotništvo: predati se skitalstvu / skitalstvo brezposelnih ♪
- skítati se -am se nedov. (ȋ) zastar. potepati se, potikati se: rad se skita po ulicah / celo leto se je skital po svetu ♪
- sklepetati gl. izklepetati ♪
- sklofutáti -ám dov. (á ȃ) večkrat udariti, navadno s plosko roko: sklofutala jo je in zlasala ♪
3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801